Čile
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
||
| Nacionalno geslo: Por la razón o la fuerza (špansko: »Zaradi pameti ali moči«) |
||
 |
||
| Uradni jezik | španščina | |
| Glavno mesto | Santiago Valparaíso (sedež parlamenta) |
|
| Predsednica | Michelle Bachelet | |
| Površina - Skupno - % voda |
37. na svetu 756.950 km² ¹ 1,07% |
|
| Prebivalstvo - Skupno (2002) - Gostota |
61. na svetu 15.116.435 20/km² |
|
| Neodvisnost - Začeta - Formalno razglašena |
od Španije 18. september 1810 12. februar 1818 |
|
| Valuta | čilenski peso (CLP) | |
| Časovni pas | UTC-4 | |
| Državna himna | Himno Nacional de Chile | |
| Vrhnja internetna domena | .CL | |
| Nacionalna klicna koda | 56 | |
| (1) Čile zahteva 1.250.000 km² Antarktike | ||
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Na severu meji na Peru, na vzhodu pa na Bolivijo in Argentino.
Poleg celinskega dela Čilu pripadata še Otočje Juana Fernándeza (ok. 667 km zahodno od osrednjega Čila) in Velikonočni otok (Rapa Nui), ok. 3.600 km zahodno od osrednjega Čila.
Čile od leta 1940 zahteva tudi ozemlje Antarktike med 53° in 90° zahodne zemljepisne dolžine, ki se deloma prekriva z britanskim zahtevkom.
Vsebina |
[uredi] Upravna delitev
Trenutna upravna razdelitev države izvira iz časov Pinochetove vladavine. Država se deli na 13 regij (špansko región), ki so od severa proti jugu oštevilčene z rimskimi številkami od I do XII. Izjema je regija okoli prestolnice Santiago, ki nosi oznako RM kot Región Metropolitana. Med prebivalstvom se namesto polnih imen regij raje uporablja kar njihove številke. Vsaka regija se deli še na več provinc (provincia), province pa naprej na občine (comuna). Skupno število provinc je 51, občin pa 346.
Trenutno je v parlamentarnem postopku predlog zakona, ki bi uvedel dodatni dve regiji: iz provinc Arica in Parinacota bi nastala regija Arica - Parinacota z upravnim središčem v Arici, provinca Valdivia pa bi postala regija Los Ríos z upravnim središčem v Valdivii. Če bo zakon potrjen, bo porušen sistem številčenja regij od severa proti jugu in v tem primeru bodo najverjetneje opustili označevanje z rimskimi številkami. Obenem bi to odprlo pot k ustanovitvi novih regij in provinc.
[uredi] Prebivalstvo
Leta 2009 je imelo Čile 16, 970,000 prebivalcev, od katerih je bilo skoraj 8,8 miljonov oziroma 52,7% belih evropejcev[1], 44% mešancev.[1] Druge študije so temeljile na beli večini, ki naj bi presegala 64% do 90 % vsega čilskega prebivalstva. [2] [3] Raznolike čilske emigrantske vale so predstavljali prihodi Špancev, Italijanov, Ircev, Francozov, Grkov, Angležev, Škotov, Hrvatov in Palestincev.
Glede na popis prebivalstva leta 2002, so ocenili, da je bilo samo 3.2 čilskega prebivalstva indijanskega rodu.
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
[uredi] Glej tudi
[uredi] Opombe in sklici
- ^ a b Composición Étnica de las Tres Áreas Culturales del Continente Americano al Comienzo del Siglo XXI (PDF).
- ^ Argentina, como Chile y Uruguay, su población está formada casi exclusivamente por una población blanca e blanca mestiza procedente del sur de Europa, más del 90% E. García Zarza, 1992, 19.
- ^ Genetic epidemiology of single gene defects in Chile..
[uredi] Zunanje povezave
Argentina | Bolivija | Brazilija | Čile | Ekvador | Falklandski otoki | Francoska Gvajana | Gvajana | Kolumbija | Paragvaj | Peru | Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki | Surinam | Urugvaj | Venezuela
Avstralija | Brunej | Čile | Filipini | Hong Kong | Indonezija | Japonska | Južna Koreja | Kanada | Kitajska | Malezija | Mehika | Nova Zelandija | Papua Nova Gvineja | Peru | Rusija | Singapur | Tajska | Tajvan | Vietnam | Združene države Amerike
|
|||||
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
