Jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Blejsko jezero

Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Velika jezera včasih pojmujejo kot »kopenska morja«, mala morja pa kot jezera. Zgleda za to sta Veliko slano jezero in Mrtvo morje. Največje »jezero« na Zemlji je Kaspijsko jezero, najgloblje je Bajkalsko jezero v Sibiriji. Izraz jezero se uporablja tudi za suha jezera, kot je na primer jezero Eyre, ki je večinoma suho, med obilnimi padavinami pa se napolni. Cerkniško jezero je primer presihajočega jezera.

Finsko poznamo tudi po imenu Dežela tisočerih jezer, Minnesota pa je znana pod imenom Dežela desettisočih jezer.

Več kot 60 % jezer na svetu leži v Kanadi.

Za jezera po svetu glej seznam jezer.

Največje umetno jezero v Severni Evropi je Kielder Water v severni Angliji v Northumberlandu ob meji s Škotsko.

Na Luni obstajajo temne bazaltne ravnine, podobne Luninim morjem, vendar manjše (latinsko lacus), za katere so nekdaj astronomi mislili, da so resnična jezera.

Vrste jezer[uredi | uredi kodo]

Mrtvo morje, Kaspijsko jezero, jezero Eyre
  • Kriptodepresijska jezera (prikrita depresija) - samo jezersko dno je pod morsko gladino.
Bajkalsko jezero, Gardsko jezero

Jezero po vsebnosti soli[uredi | uredi kodo]

Jezera po hidrografskih značilnostih[uredi | uredi kodo]

  • Pretočna jezera - jezera z nenehnim nadzemeljskim dotokom in odtokom vode.
  • Nepretočna jezera - jezera brez dotoka in odtoka vode (kraterska jezera in puščavska jezera).
  • Stalna jezera - voda nikoli ne presahne.
  • Periodična jezera - jezera, ki se napolnijo z vodo v suhem letnem času (npr. Cerkniško jezero)
  • Obdobna (puščavska) jezera - jezera, ki se občasno napolnijo ob dežju

Jezera po nastanku[uredi | uredi kodo]

  • Zajezitvena jezera - jezera so nastala zaradi zajezitve odtoka.
    • Naravna jezera
      • Ledeniška akumulacijska jezera - jezera, nastala za čelnimi morenami ledenikov.
      • Rečna zajezitvena jezera - lahko ostanki meandrov, kraška zajezitvena jezera, eolska jezera (nastala za sipinami), zoogena lagunska jezera (nastala za laguno), obrežna akumolacijska jezera (nekdanji morski zalivi)
    • Umetna (zbiralna) jezera - nastala za umetnimi pregradami, preprekami v energetske in namakalne namene (Ptujsko jezero, Šmartinsko jezero).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]