Cerkniško jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cerkniško jezero
Cerkniško jezero - poplavljeno kraško polje
poplavljeno kraško polje
Lega Notranjska
Koordinate 45°44′59″N 14°22′20″E / 45.74972°N 14.37222°E / 45.74972; 14.37222Koordinati: 45°44′59″N 14°22′20″E / 45.74972°N 14.37222°E / 45.74972; 14.37222
Vrsta jezera presihajoče
Države porečja Slovenija
Maks. dolžina 10,4 km
Maks. širina 4,7 km
Površina 26 km² - 38 km² (max.)
Maks. globina 10 m
Gladina (n.m.) od 546 m do 551 m
Naselja Dolenje Jezero, Gorenje Jezero
Cerkniško polje, prazno jezero
Cerkniško polje
Cerkniško jezero pozimi

Cérkniško jézero leži v jugozahodni Sloveniji, v južnem delu Cerkniškega polja, ki je največje slovensko kraško polje. Vsi pritoki in odtoki razen Cerkniščice so kraški[1].

Obseg[uredi | uredi kodo]

Cerkniško jezero je presihajoče jezero s površino 26 km², ko je kraško polje poplavljeno - površina je lahko velika celo do 38 km². V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km in je največje jezero v Sloveniji. Največja globina jezera je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine.

Pritoki in odtoki[uredi | uredi kodo]

Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam - Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica, drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri.

Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.

Povirni pas[uredi | uredi kodo]

Na skrajnem jugovzhodnem robu polja so kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja:

  • Cerkniški Obrh
  • Zadnji Obrh
  • Cemun (iz Loške doline)
  • Laški studenci
  • izviri Tresenca (Tresenc, Žabjek in Retje)
  • izviri Mrzlika (Otoški Obrh in Mrzlik)

Drugo izvirno območje so kraški izviri na vzhodnem robu polja in dovajajo vodo s Podloža in Križne jame, Bloške planote (Bloščica ter Bločic):

  • izviri Goriškega potoka
  • Studenec pri mlinu
  • Zlatovec
  • Šteberški Obrh (voda iz Križne jame)
  • izvir Žerovniščice (Veselova jama)
  • pritok iz jame Suhadolica
  • izvirni pas od Goričice do ponorov Stržena v Narteh

Estavelni pas[uredi | uredi kodo]

Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje najdalj časa. Tu so estavele:

  • Gebno
  • Zajcovke
  • Vranja jama
  • Bobnarice
  • Kotel
  • Češlenca
  • Levišče

Ponorno območje[uredi | uredi kodo]

Ponorno območje se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.

  • Jamski zaliv, ponikve v dnu struge Cerkniščice in Stržena
  • vhodi v ponorne jame na strmem pobočju jezerskega brega
  • ponori v Narteh
  • Svinjska jama
  • sistem Velike in Male Karlovice

Flora in favna[uredi | uredi kodo]

Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic.

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Cerkniško polje), Ljubljana, 1991