Soča

Za druge pomene glej Soča (razločitev).

Soča/Isonzo
Soča pri Bovcu
Izvir	Julijske Alpe, zahodno od Triglava
Izliv	Jadransko morje, blizu Trsta
Države porečja	Slovenija, Italija
Dolžina	140 km (99 km v Sloveniji, 41 km v Italiji)
Nadmorska višina izvira	1,100 m
Povprečni pretok	140 m³/s
Površina porečja	3,400 km²

Soča (italijansko Isonzo) je 137 km dolga reka v zahodni Sloveniji (95 km) in severni Italiji (42 km). Alpska reka izvira 1087 m visoko v Julijskih Alpah v dolini Trenti. Kraški izvir je predstavlja jezerce, ki se izlije preko slapišča v strmo korito. Struga je zaradi velikega strmca izdolbla tesni in korita (Velika in Mala korita Soče ter korita pri Kršovcu), ponekod pa teče široko razprostrta po nasutih prodnih ravnicah. Tik pred Bovcem vanjo z desne priteče Koritnica. Po bovški kotlini se razlije do šesto metrov na široko. Izpod Kanina z desne pritečeta Gljun in Boka, ki tvori najmogočnejši slap v Sloveniji visok 106 mi. Potem naredi skoraj 360 º ovinek okoli Polovnika, tukaj vanjo z desne priteka Učja, ki izvira v Italiji. Od tu pa do Kobarida pritekajo v Sočo hudourni kraški potoki iz Polovnikovega in Stolovega pogorja. Med Kobaridom in Solkanom teče najprej po široki dolini, ki se pri Mostu na Soči stisne v deber, za Novo Gorico pa se zlije po ravnini vse do izliva v Italiji. Pri Tolminu se ji pridruži Tolminka, pri Mostu na Soči Idrijca z Bačo, vmes več manjših hudournikov. V spodnjem toku, že v Italiji se ji z leve pridruži razmeroma mogočna kraška reka Vipava, z desne pa združena silna hudournika Ter in Nadiža. Izvire Timava, ki odtekajo v morje pod imenom Potok, ob nizkih vodah napaja večinoma soška podtalnica.

Reka teče proti jugu mimo krajev Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Nova Gorica in Gorica. Pri Solkanu teče pod največjim kamnitim lokom na svetu.

V Jadransko morje (Tržaški zaliv) se izlije v Italiji blizu Tržiča. Staro ime za Sočo v zgornjem toku je bilo Šnita.

Izliv reke (italijansko Foce dell'Isonzo) v Italiji je zamočvirjen in obdan z lagunami. Kot habitat za mnoge vrste ptic in drugih organizmov je skupaj z zadnjim delom toka od Tržiča naprej zaščiten kot naravni rezervat z imenom Isola della Cona.

Porečje Soče

Izvir Soče, ko se na Veliki Dnini tali sneg

Trenutni tok reke je posledica več dramatičnih sprememb, ki so se dogajale zadnjih 2000 let. Po rimskem zgodovinarju Strabonu je bila reka imenovana Aesontius, ki je v rimskih časih tekla mimo Ogleja do Jadranskega morja. V naslednjih stoletjih se reka Soča premakne proti vzhodu.

Povirje reke Soče je sestavljeno v glavnem iz močno zakraselih mezozojskih apnencev in dolomitov, med katerimi je nekaj triasnih in krednih usedlin ter dolomitiziranih apnencev. Močna zakraselost je vzrok majhni zadrževalni sposobnosti. Od Žage navzdol do Mosta na Soči so zastopane tudi flišne kamnine. Na stiku obeh se pojavijo reke Tolminka, Zadlaščica in druge. Od Mosta na Soči do Solkana preide Soča na območje kvartarnih naplavin, ozemlje je zgrajeno iz bolj ali manj vodonepropustnih krednih klastičnih in apnenčastih sedimentov ter eocenskega fliša.

Porečje Soče se razteza na 3400 km². Gostota rečne mreže Posočja je odraz geološke zgradbe tal in stopnje vodoprepustnosti kamnin ter znaša za porečje Soče do Solkana 1,73 km/km2. (Vir: Mop-HMZ RS, Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, 1998)

Nihanja med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami so velika. Na vodomerni postaji v Solkanu so zabeleženi 30 letni podatki in so 1:17:382.

Raznolikost vodnega stanja med letom na Soči sodi v zgornjem toku v snežno dežni režim. Ločimo dva viška in dva nižka. Prvi višek je pozno spomladi (maj, junij) in drugi v novembru. Največji nižek je pozimi (december-marec) in je običajno nižji od poletnega. V spodnjem toku pa sodi v dežno snežni režim na katerega vplivajo predvsem pritoki, še posebej Idrijca. Količina padavin je odvisna od smeri dolin in smeri gorskih grebenov.

V zgornjem Posočju imajo specifični odtoki vrednosti nad 70 l/s/km2, v osrednjem pa upadejo na 41-55 l/s/km2. V navedenem 30-letnem obdobju so na območju Julijskih Alp, ekstremne padavine dosegle vrednost od 1500 do 2000 l/s/km2. Na Koritnici, pritoku Soče, celo prek 3600 l/s/km2 (postaja-Kal). Iz Posočja odteče v povprečju največ padavin, in to 73 %. V zgornjem Posočju se odtočni količnik giblje med 75-85 %. V spodnjem Posočju, z osrednjim delom porečja Idrijce in zaledjem izvirov Vipave, upade količnik na 60-75 %.

Znamenitosti in živalstvo

Reka Soča je znana po svoji zeleni barvi in jo označujemo kot "smaragdno lepotico" (emerald beauty). Je ena redkih rek na svetu, ki ima takšno barvo po celotni dolžini in je odvisna od kamnin po katerih teče.

Soča je znana po svoji endemični podvrsti ribe. Soška postrv (Salmo trutta marmoratus) živi v zgornjem toku reke in je na Rdečem seznamu IUCN. Je endemna riba jadranskega porečja. V posoških rekah se je ohranilo pet populacij čiste soške postrvi. Glede na zunanji izgled – fenotip in genetsko sliko, ločimo dva tipa soške postrvi: tip Zadlaščica in tip Idrijca. Drstijo se od konca oktobra do začetka januarja in dosegajo lepe velikosti in težo. Doslej največja ujeta je merila 121 cm in je tehtala 25 kg.

Avtohtona vrsta ribe v porečju Soče je tudi soški lipan (Thymallus thymallus). Naseljuje Sočo od korit v Soči navzdol, Koritnico od Kluž navzdol, izlivni del Učje, Nadižo in izlivni del Bele, Tolminko od jeza v Tolminu, Idrijco, Trebuščico od izliva Jelenka, Bačo od Koritnice navzdol.

Problematična vrsta ribe je potočna postrv (Salmo trutta fario), ki se uspešno križa s soško in jo je že skoraj izpodrinila. Križanci živijo po vsem porečju in zrasejo do velikosti 1 m in teže 10 kg. Od Vrsnika navzdol najdemo tudi kalifornijsko postrv (šarenka) – Oncorhynchus mykiss, zraste do 80 cm in doseže težo do 8 kg. Še druge vrste so štrkavec (Leuciscus cephalus cabeda), grba (Barbus plebejus), za športni ribolov pa so primerne: mrenič (Barbus meridionalis caninus), primorski blistavec (Leuciscus souffia muticellus), primorska belica (Alburnus a. alborella), pisanec (Phoxinus phoxinus) in glavač (Cottus gobio).

V Soči pa najdemo tudi rake: primorskega koščaka (Austropotamobius italicus ali Austropotamobius pallipes fulcisianus) in koščaka (Austropotamobius torrentium).

Gospodarska izraba Soče

Kajakaški center pri Solkanu

Zaradi primernega vodnega potenciala je na Soči zgrajenih več hidroelektrarn:

• Hidroelektrarna Doblar
• Hidroelektrarna Doblar 2
• Hidroelektrarna Plave
• Hidroelektrarna Plave 2
• Hidroelektrarna Solkan
• Črpalna hidroelektrarna Avče
• hidroelektrarna Ajba
• in še male elektrarne na pritokih (HE Zadlaščica, HE Mrzla Rupa, HE Tolmin, HE Bača, HE Log, HE Možnica, HE Plužna, ....)

Za pridobivanje električne energije skrbi podjetje Soške elektrarne Nova Gorica, d.o.o. (SENG), ki je povezano v Holding Slovenskih elektrarn, d.o.o. (HSE).

Obstoječa akumulacijska jezera niso namenjena le hidroelektrarnam ampak so tudi vodohrani za premagovanje suše. Krajem ob njih nudijo priložnost za razvoj turizma in ribogojništva ter športa, nekaterim služijo kot zajetje pitne vode, bolj obvladljive so poplave. Voda je ena najpomembnejših strateških surovin.

Na Soči je razvita cela vrsta športnih dejavnosti, še posebej aktivni so v Bovcu in v Kajak klubu Soške elektrarne.

Pomen 1. svetovne vojne

Dolina Soče je bila prizorišče krvavih bitk v 1. svetovni vojni. Med leti 1915 in 1917 je Soška fronta terjala preko 300.000 življenj italijanskih in avstro-ogrskih vojakov. Številni med njimi so bili Slovenci in pripadniki drugih slovanskih narodov. Soška fronta

Soča v kulturi

Soča je navdihnila slovenskega poeta Simona Gregorčiča, ki ji je posvetil svojo najbolj znano domoljubno pesem, »Soči«. Vir navdiha je v njej našel tudi pesnik Giuseppe Ungaretti, ki Sočo opisuje v svoji pesmi »I fiumi« (reke).

O Soči je spisanih več pesnitev. Med njimi so:

• Simon Gregorčič: »Soči«
• Klara Stanič: »Soča voda je šumela« (ponarodela)
• Iztok Mlakar: »Soča«

Galerija

• 

  Soča pri Kanalu

• 

  Most čez Sočo v Solkanu, z najdaljšim kamnitim lokom na svetu

• 

  Satelitki posnetek izliva Soče

• 

  Reka Soča v Trenti

• 

  Soča v Trenti

• 

  Isola della Cona - naravni rezervat ob izlivu Soče v Jadransko morje

Seznam potokov in rek, ki napajajo Sočo od izvira do izliva

št.	Ime vodotoka	Pritok z leve (L) /ali desne (D)	št.	Ime vodotoka	Pritok z leve (L) /ali desne (D)	št.	Ime vodotoka	Pritok z leve (L) /ali desne (D)
1	Suhi potok	D	22	Potok za gradom	D	43	Majda	D
2	Limarica	L	23	Idrija	D	44	Oševlje	L
3	Mlinarica	L	24	Ročica	L	45	Gorevšek	D
4	Zadnjica	L	25	Potočec	D	46	Robidnik	L
5	Končarjev žleb	D	26	Kokošnjak	D	47	Domišnik	L
6	Trebiščnica	L	27	Lonjšček	D	48	Domaček	L
7	Labatnik	L	28	Tbin	D	49	Skrnja	D
8	Vrsnica	L	29	Suhi potok	L	50	Skalnik	D
9	Lepenjica	L	30	Beli potok	D	51	Fatanje	L
10	Golobarski potok	L	31	Volarja	L	52	Globočnik	L
11	Koritnica	D	32	Kamnica	D	53	Rohot	L
12	Humski potok	L	33	Hotevlje	D	54	Raztoka	D
13	Slatenik	L	34	Tolminka	L	55	Trebež	D
14	Oplenk	L	35	Godiča	L	56	Zamedvejski potok	D
15	Glijun	D	36	Potočnica	L	57	Strmec	D
16	Boka	D	37	Idrijca	L	58	Gradec	D
17	Učja	D	38	Ušnica	D	59	Sopet	D
18	Sušec	D	39	Vogršček	L	60	Pevmica (Piumizza)	D
19	Bant	D	40	Doblarec	D	61	Grojnica (Groina)	D
20	Globoščak	L	41	Avšček	L	62	Vipava (Vipacco)	D
21	Kozjak	L	42	Ajba	D	63	Mlinski potok (Roggia del Molino)	D

Ter množica neimenovanih pritokov in hudournikov v odvisnosti od vodnih razmer in letnih časov.

Viri

• (Vir: Mop-HMZ RS, Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, 1998)
• Ribiška družina Tolmin

Glej tudi

• seznam slovenskih vodotokov z izlivom v Italiji
• Rdeči seznam IUCN

Zunanje povezave

• Soča s pritoki, med povirji in izlivi
• Velika korita Soče - Hribi.net
• Smaragdna pot
• Korita Soče pri Kršovcu - Hribi.net
• Izvir Soče - Hribi.net
• Slovenia tourism - Smaragdna pot
• Izvir reke Soče. Burger.si
• Riserva Naturale della Foce dell'Isonzo (v italijanščini)
• Soška fronta. Pro Hereditate
• The Eleven Battles of the Isonzo (v angleščini)
• Televizijska oddaja o Soči na RTV Slovenija