Srpenica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Srpenica
Srpenica is located in Slovenija
Srpenica
Srpenica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′28.42″N 13°29′57.24″E / 46.2912278°N 13.4992333°E / 46.2912278; 13.4992333Koordinati: 46°17′28.42″N 13°29′57.24″E / 46.2912278°N 13.4992333°E / 46.2912278; 13.4992333
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Bovec
Nadmorska višina 363,9 m
Prebivalstvo
 • Skupno 185
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5224 Srpenica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Srpenica je naselje v Občini Bovec. Večji del vasi je zgrajen na ledeniških in jezerskih nanosih, del pa leži na terasastih tvorbah. Na zahodni strani vas objema hrib Pokrivnik (ime je dobil zaradi zakrivanja sonca, kar pozimi pomeni veliko manj sončnih ur), na vzhodu pa nad reko Sočo gospoduje Polovnik. Sever zaključuje Kanin. V naselju se prepletata alpski in mediteranski tip naselja, kar je lepo vidno po arhitekturi. Srpenica je leta 1870 imela 158 hiš in več kot 600 prebivalcev, slika pa se je močno spremenila po potresu leta 1976, saj so morali zrušiti 74 domov, na ruševinah pa so zgradili nove, montažne hiše. Danes je v vasi 95 hiš in 185 prebivalcev.[1]

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime kraja Srpenica izvira iz ladinščine, kjer stirpe pomeni 'jalovo govedo', a vir navaja, da je ta razlaga neutemeljena. Bolj verjetne so korenine v latinščini, kjer beseda stirps pomeni 'drevo, grm, korenina'. V italijanščini se ohranja v besedi sterpo, ki pomeni 'grmovje', prav tako pa iz nje izhaja tudi ladinska beseda šterp, ki pomeni 'dračje'. [2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vas Srpenica se prvič omenja leta 1285 (kot Sterpenicz), a najdbe leta 2003 in 2008 potrjujejo, da so ljudje na tem območju živeli žeod 6. do 4. stoletja pr.n.št. Tolminski muzej je namreč raziskal tri žgane grobove, približno 1 kilometer iz vasi. Gre za eno izmed važnejših najdišč svetolucijske skupine. Samo zanimanje za to območje se je prebudilo leta 2003, ko so bili odkriti ostanki bronaste situle in žganega groba. Arheologi so kasneje na najdišču raziskali še dva železnodobna žgana grobova. [3]

Prva svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Križ v spomin grofice Cristalnigg

Srpenica je prvo sapo prve svetovne vojne občutila 10. avgusta 1914, ko je domačin blizu naselja ustrelil grofico Luzy Graffin Christalnigg. Grofica se je peljala iz Celovca v Gorico z informacijo, da je prepoved gibanja v dolini reke Soče preklicana. Črnovojniški orožniki, ki so tod stražili, obvestila še niso dobili, zato je en izmed njih, domačin, grofico, ki se ni ustavila za rutinski pregled, ustrelil. Višji oficir in grofičin mož, Oskar Christalnigg, je vojaka, v nasprotju z njegovimi pričakovanji, nagradil s petimi srebrnimi kronami, ker je vestno in neustrašno izpolnjeval ukaze. Na mestu, kjer je bila grofica ubita, še danes stoji kamnit križ, na katerem piše Zur erinnerung an Luzy Graffin Christalnigg (V spomin Lucy Graffin Christalnigg).

Vas pa vojne vihre in grozot ni okusila skoraj celo leto po začetku prve svetovne vojne. Italijanski vojaki so v vas vkorakali 24. maja 1915, dva dni po vstopu Italije med države antante in napovedi vojne Avstriji. Zaradi svoje lege je bila vas idealna za zaledje, saj je avstrijska artilerija ni dosegla. Tu so Italijani postavili šotore za pehoto, vile za oficirje, trafiko, tri bolnišnice in mrtvašnico. Vaško cerkev so spremenili v skladišče, pokopališče pa razširili. Čez nekaj tednov (avgusta) so Srpeničane izselili v vas Azzido v Italiji, kjer so jim postavili šotore, jeseni pa so jih premestili v Čedad in od tam naprej po različnih krajih Severne Italije. Italija jim je priskrbela stanovanja, šolanje in službe. Na svoje izropane in uničene domove so se Srpeničani začeli vračati spomladi šele leta 1919, svoja polja in njive pa so našli uničene, saj so italijanski vojaki šotore postavljali na najboljših travnikih. [4]

Srpenico je v svojem dnevniku omenil tudi kasnejši italijanski diktator, Benito Mussolini, ki je zapisal, da je poleti 1915 dva meseca počival v vasi Serpenizza, preden se je nadaljevala ofenziva proti Bovcu.[5]

Gasilsko društvo[uredi | uredi kodo]

Gasilski dom v Srpenici

Prostovoljno gasilsko društvo Srpenica je bilo ustanovljeno leta 1899, 30 let za Metliko, ki je svoje društvo ustanovila prva v Sloveniji. Društvo je ob ustanovitvi štelo 54 članov, za prevoz opreme pa so skrbeli domačini, ki so imeli konje. Zavetnik društva je sveti Florijan, tudi zavetnik vaške cerkve, društvo pa se ponaša z najstarejšim še ohranjenim praporom na Tolminskem. Med prvo svetovno vojno društvo ni delovalo. Oživelo je leta 1919, ko so se domačini vrnili iz izgnanstva. Po letu 1922, ko so oblast prevzeli fašisti, je bilo prostovoljno gasilsko društvo Srpenica nosilec slovenstva, saj novi oblasti društva ni uspelo ukiniti, kot so to storili z Bralnim društvom Stol. Tudi med drugo svetovno vojno gasilstva v vasi ni bilo, saj so bili moški mobilizirani v italijansko vojsko ali pa so odšli v partizane. Srpeniški gasilci so se vrnili po koncu vojne in priključitvi k Jugoslaviji, svoje uniforme pa so si nadeli leta 1948.[6]

Cerkev[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Florijana

Župnijska cerkev, ki stoji sredi vasi, je posvečena svetemu Florijanu, v sedanji podobi pa je bila zgrajena leta 1755, obstajala pa je že pred letom 1595.[7] Duhovnija se omenja leta 1755, župnija pa je postala leta 1930.[8] Močno je bila poškodovana v potresu leta 1976, med katerim se je izgubil tudi kamen z letnico zidave. Obnovljena je bila štiri leta kasneje. Zadnja večja obnova je potekala med letoma 2004 in 2011. Obnovljena je bila tudi Plečnikova strešna kritina, ki je podobna tisti na cerkvi na Ljubljanskem barju ali na ljubljanski tržnici.

Spomenik NOB[uredi | uredi kodo]

Spomenik padlim med drugo svetovno vojno

V središču vasi stoji spomenik, posvečen vaščanom, ki so padli v drugi svetovni vojni. Tudi zanj je načrt narisal Jože Plečnik, ki je pri tem sodeloval z Natašo Štupar Šumi. Kamniti spomenik, ki stoji na kamnitem kvadru, ima obliko stebra, navzgor pa se zaključuje v stožcu. Na njem so vklesana imena padlih, nad katerimi so izklesani štirje venci. Odkrili so ga leta 1951.[9]

TKK Srpenica[uredi | uredi kodo]

Tovarna kemičnih izdelkov TKK Srpenica, najpomembnejši delodajalec okoliškim prebivalcem, je bila ustanovljena konec leta 1947, a njene korenine segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so blizu Srpenice našli nahajališče krede. Podjetni domačini so kredo kopali, sušili in prodajali v Italijo vse do prve svetovne vojne, med obema vojnama pa se na območju današnje tovarne začeli rasti objekti za sušenje in transport. Leta 1971 se je podjetje iz "Kreda" premienovalo v "TKK", štiri leta kasneje pa so se pridružili Heliosu Domžale. Leta 1987 se je podjetje osamosvojilo, leta 1990 pa je postala delniška družba. V zadnjih 20 letih so svoji proizvodni liniji dodali ogromno novih izdelkov, podjetje pa se cel čas razvija.[10][11] 17. junija 2013 je belgijska družba Soudal postala nova lastnica podjetja, ko je na dražbi kupila 92,49-odstotni delež. [12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ksenija Krivec, Srpenica skozi čas, 1999
  2. ^ Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009
  3. ^ http://www.eprimorska.si/kultura/1147-tolminski-muzej-srpenica
  4. ^ Srpenica skozi čas
  5. ^ Paul O'Brien, Mussolini in the First World War, 2005; stran 81
  6. ^ Srpenica skozi čas
  7. ^ Vlasta Terezija Komac, Zakladi bovške preteklosti
  8. ^ Bovški zbornik
  9. ^ "Srpenica - Spomenik NOB". Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno dne 27. junija 2013. 
  10. ^ Prav tam
  11. ^ http://www.tkk.si
  12. ^ "TKK Srpenica v belgijske roke". Delo. Pridobljeno dne 27. junija 2013.