Svobodno tržaško ozemlje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje
Territorio libero di Trieste
Slobodni teritorij Trsta

1947–1977
 

Zastava Grb
coni A in B Svobodnega tržaškega ozemlja
Glavno mesto Trst
Jeziki italijanščina
slovenščina
hrvaščina
Vlada Republika
guverner
 -  1947–1951 Terence Sydney Airey, Mirko Lenac
 -  1951–1954 Thomas Winterton, Miloš Stamatović
Zgodovinsko obdobje hladna vojna
 -  pariška mirovna pogodba 15. septembra 1947 1947
 -  razdelitev 26. oktobra 1954 1977
 -  Osimski sporazum 10. novembra 1975
Površina
 -  1947 738 km²
Prebivalstvo
 -  1947 (ocena) 330.000 
     Gostota 447,2 /km²)
Valuta tržaška lira
jugolira

Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO; italijansko Territorio Libero di Trieste, hrvaško Slobodni teritorij Trsta) je bila mestna nevtralna država, ki je med letoma 1947 in 1977 obstajala ob severovzhodni obali Jadranskega morja.[1] Poleg Trsta, ki je bil sedež države, je obsegala obalni pas med kraško planoto in morjem, prek katerega je mejila z Italijo, Slovensko primorje ter del Istre severno od reke Mirne. Svobodno tržaško ozemlje je bilo ustanovljeno leta 1947 z mirovno pogodbo, podpisano po koncu druge svetovne vojne med Italijo in zavezniškimi silami.

Leta 1921 je Italija uradno priključila dele Avstro-Ogrske, zasedene po koncu prve svetovne vojne, vključno s Trstom, Istro, Kvarnerskimi otoki in zahodno Slovenijo. Ozemlje je bilo pretežno poseljeno s Slovenci ter v Istri v manjšem obsegu tudi s Hrvati, Italijani pa so živeli pretežno v Trstu in istrskih obalnih mestih. Slovansko prebivalstvo je bilo v 1920. in 1930. letih izpostavljeno nasilni italijanizaciji fašističnih oblasti, odziv na katero je bila tudi organizacija TIGR.

V drugi svetovni vojni se je Italija bojevala na strani sil osi. Po zlomu fašističnega režima leta 1943 je ozemlje zahtevala Jugoslavija, zasedle pa so ga nemške okupacijske sile, ki so ga držale do konca vojne. 1. maja 1945 je v Trst vkorakala 4. armada jugoslovanske vojske s slovenskim 9. korpusom NOV in POJ, 2. maja pa so z zahoda Trst dosegle tudi zavezniške sile.

10. februarja 1947 je bil v Parizu podpisan mirovni sporazum z Italijo (Pariška mirovna pogodba), s katerim je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljeno je bilo na dve območji. Uradna jezika sta bila slovenščina in italijanščina, v coni B tudi hrvaščina[1]. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala Slovensko primorje in Istro, pa jugoslovanska vojska. STO tako ni nikoli zares delovalo kot enotna država, kljub temu pa je izdajalo svoj denar in poštne znamke.

Obeležje na nekdanji meji med conama A in B

S Spomenico o soglasju iz leta 1954 (t. i. Londonski sporazum) je STO tudi dejansko prenehalo obstajati. Uprava cone A je bila dodeljena Italiji, cone B pa SFR Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z Osimskim sporazumom, ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo in ga ratificirali leta 1977.[1]

Po drugi svetovni vojni in v letih, ki so sledila razdelitvi STO, se je večje število (okoli 200.000) Italijanov odločilo zapustiti Istro in Reko ter se preseliti v Italijo. Razlogi so bili različni, nekatere so vodili gospodarski razlogi, drugi so podpirali fašistični režim, tretje so z ustrahovanjem prisilili k odhodu, četrti so preprosto želeli živeti v matični državi. Na jugoslovanski strani so izseljenci znani kot optanti na italijanski kot ezuli (iz lat. exilium, »izgon«). Približno 30.000 Italijanov se je odločilo ostati in danes predstavljajo italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški.

Guvernerji STO[uredi | uredi kodo]

Cona A[2]
Cona B

*Guvernerji celotne Julijske krajine pred ustanovitvijo STO

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Drašček, Nuša. "Slovenska zahodna meja po drugi svetovni vojni", diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2005
  2. ^ Worldstatesmen / Italy / Trieste

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]