Avstrijsko primorje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Avstrijsko primorje 1897.jpg

Avstrijsko primorje (nemško Österreichisches Küstenland, italijansko Litorale Austriaco) ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega Cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.

Avstrijsko primorje je vključevalo svobodno cesarsko mesto s statusom dežele Trst, in deželi Istro ter Goriško in Gradiško, od katerih je vsak imel neodvisno upravo, toda vsi so bili podrejeni cesarskemu guvernerju v Trstu, glavnem mestu Primorja. Trst je bil strateško pomemben kot glavno avstrijsko pristanišče, obala Primorja pa je bila turistična destinacija, znana kot Avstrijska riviera. Regija je bila večnacionalna in je vključevala Italijane, Slovence, Nemce, Furlane in Hrvate. Leta 1910 je Avstrijsko primorje zavzemalo površino 7969 km², na kateri je živelo 894,287 prebivalcev.

Področje s podobno površino in imenom Operativna cona Jadransko primorje (Adriatisches Küstenland) je bila glavna operativna cona nemških sil med 2. svetovne vojne po kapitulaciji Italije septembra 1943 pa vse do konca vojne.

Površina in prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Površina:

  • Goriška in Gradiška: 2918 km²
  • Istra: 4956 km²
  • Trst: 95 km²

Prebivalstvo (popis iz 1910.):

  • Goriška in Gradiška: 260,721 - 89.3 preb./km²
  • Istra: 403,566 - 81.4 preb./km²
  • Trst: 230,000 - 2414.8 preb./km²

Etnične skupine[uredi | uredi kodo]

Skupaj:

  • Italijani : 356,676 (vključujoč 60,000-75,000 Furlanov) (40 %)
  • Slovenci : 276,398 (31 %)
  • Hrvati : 172,784 (19 %)
  • Ostali: 88,424 (10 %)

Goriška in Gradiška:

Istra:

  • Hrvati: 168,184 (43.5 %)
  • Italijani: 147,417 (38.1 %)
  • Slovenci: 55,134 (14.3 %)
  • Nemci: 12,735 (3.3 %)

Distrikti[uredi | uredi kodo]

Goriška in Gradiška:

Istra:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Predloga:Dežele Avstro-Ogrske