Sežana
| Članek ima pomanjkljiv slog. Razlogi: potrebna boljša organizacija. Pri urejanju upoštevajte pravila slogovnega priročnika. |
| Sežana | |
|---|---|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Država: | |
| Nadmorska višina: | 360,5 m |
| Število prebivalcev: | 5509 |
| Poštna št./pošta: | 6210, 6211 Sežana |
| Občina: | Sežana |
| Pokrajina: | Primorska |
| Statistična regija: | Obalno - kraška regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Sežana je mesto v Sloveniji.
Sežana je gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno in zdravstveno središče slovenskega Krasa. Mesto je sedež občine Sežana, upravne enote Sežana in župnije Sežana.
Skupaj s svojim zaledjem ima Sežana okoli 13000 prebivalcev. Sežana leži ob cesti in železnici med Ljubljano in Trstom, od katere se tu odcepi proga proti Novi Gorici, v neposredni bližini Italije. Mesto je s severne strani obdano s hriboma Tabor (484 m) in Lenivec (464 m), na vzhodni strani pa z Malo (489 m) in Veliko planino (551 m), Sedovnikom (575 m), Sablanico, Hrbčičem in Bršljanovcem. Najstarejši del mesta sestavljajo nekdanja vaška jedra in sicer: Gradišče ob vznožju Tabora, Britof ob župnijski cerkvi Sv. Martina, Vas in Vidmašče pod Planino, novejše soseske pa nastajajo pod Planino, Taborom in Lenivcem ter ob glavni cesti skozi mesto.
V mestu je okrajno in občinsko sodišče, dve pošti, osnovna šola, srednja šola, visokošolsko središče, kulturni center za celotni Kras, matična knjižnica, več bank in zavarovalnic, štirje hoteli, številni gostinski lokali, policijska postaja, trgovski centri, železniška in avtobusna postaja ter še veliko drugih stvari, ki spadajo v vsako pomembnejše mesto.
V kontekstu primorske regije predstavlja Sežana pomembno gospodarsko središče, saj v njem deluje nekaj vodilnih slovenskih podjetij in večje število manjših firm, ki nudijo zaposlitev prebivalcem okoliških krajev (Postojna, Ilirska Bistrica, Divača, Kozina, Komen, itd). Mesto je lepo urejeno in obiskovalcu ponuja vtis večjega mesta, saj so tako stavbe kot infrastruktura izrazito mestnega tipa.
Večja podjetja v Sežani so: Gold Club, Jadran, Kras, Kraški zidar, Marmor, Mitol, Vinakras, Adria Terminali... V Sežani je tudi Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, kateri pokriva štiri občine (Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Sežana).
V Sežani se je rodil znani pesnik Srečko Kosovel. Po njem se imenuje več ustanov v mestu:
- Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana
- Šolski center Srečka Kosovela Sežana
- Kosovelov dom (Kulturni dom Srečka Kosovela Sežana)
- Kosovelova knjižnica Sežana
V Sežani je tudi botanični vrt Scaramangà, ki se ponaša z bogatim izborom eksotičnih dreves in rastlinjakom - oranžerijo.
Vsebina |
[uredi] Kratka zgodovina
Območje mesta je bilo naseljeno že v prazgodovini, na kar najbolj spominja gradišče na hribu Tabor. Kraj se v pisni obliki prvič omenja leta 1086. Franc Kos v Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku (str. 224, 225) omenja listino, kjer je zapisano, da je po letu 1086 oglejski patriarh Uldarik v Rožacu (Rosazzo) postavil cerkev in samostan, njegov brat Henrik pa je podaril samostanu številna posestva - med drugim tudi vasi Cesana (Sežana), Siriacha (Žirje), Merzana (Merče), Danna (Dane), S. Maria sub castro Cesane (Šmarje pri Sežani), S. Crux (Križ), Godina (Godnje), Gabraviz (Gabrovica), Pliscavitz (Pliskovica), Goriano (Gorjansko), itd.
Sežana je bila dolgo časa zgolj nepomembna kraška vas. Njen pomen so povečali zlasti naslednji dogodki:
- Leta 1713 so grofje Petači (po tem ko so jim kmetje požgali grad Završnik v Vremski dolini) v Sežano prenesli sedež svoje uprave. S tem je postala Sežana administrativno središče regije.
- Z dograditvijo ceste med Dunajem in Trstom v začetku 18. stoletja se je pomen Sežane precej povečal s številnimi furmanskimi gostilnami in hlevi ter tudi z velikimi živinskimi sejmi, ki so se ohranili do 2. svetovne vojne.
- Še hitrejši razvoj po letu 1857 pa je prispeval prihod južne železnice na trasi Dunaj - Trst, ki je še povečal pretok blaga in obseg trgovine. Velike zasluge pri gradnji železnice skozi Sežano je imel Karl Polley, ki je z gradnjo tudi precej obogatel.
Leta 1870 je bil v Sežani pomemben tabor.
Pod Avstro-Ogrsko je bila Sežana eden izmed distriktov v pokrajini Avstrijsko primorje.
Po 1. svetovni vojni je Sežana pripadla Italiji do osvoboditve leta 1945. Med letoma 1945 in 1947 je spadal kraj z okolico pod upravo angleške vojske. Leta 1947 je bil dokončno priključen Jugoslaviji in 1952 postal mesto.
[uredi] Osebnosti, povezane s Sežano
- Srečko Kosovel, (1904, Sežana - 1926, Tomaj) slovenski pesnik, kritik in publicist
- Avgust Černigoj, (1898, Trst - 1985, Sežana) slovenski slikar in grafik
- Jože Pahor, (1888 - 1964) pisatelj in dramatik, eden najpomembnejših slovenskih učiteljev med 1. in 2. svetovno vojno
- Mara Husu, (1900 - 1944) slovenska pisateljica
- Peter Kozler, (1824, Koče pri Kočevski Reki - 1879, Ljubljana) notar, politik, kartograf (avtor "Zemljovida slovenskih dežel"), ustanovitelj pivovarne Union
- Ema Starc, (1901 - 1967) slovenska gledališka igralka
- Karl Ritter von Schaffer, (1831 - 1904) tajnik cesarja Maksimiljana
- Karl Polley, politik, sežanski župan, gospodarstvenik
- Giovanni Scaramanga, ladjar, veleposestnik
[uredi] Seznam zgradb in objektov v Sežani
V mestu Sežana je veliko stavb, ki so zanimive za ogled oz. izstopajo s svojo arhitekturo ali izgledom. Večina naštetih je starejših (preko 100 let, nekateri tudi do 200 let), navedenih je pa tudi nekaj stavb, ki so zgrajene v novejšem času in so zanimive zaradi svojstvene arhitekture.
- Stavba Občine Sežana (Partizanska cesta)
- Stavba Upravne enote Sežana (Partizanska cesta)
- Stavba sežanskega sodišča (Kosovelova ulica)
- Stavba "Tri krone"; sedanji penzion Triglav (Partizanska cesta)
- Cerkev sv. Martina (Trg osvoboditve)
- Rdeča hiša (Partizanska cesta)
- Stari grad (Partizanska cesta)
- Šmucovo poslopje (Partizanska cesta)
- Stavba Ljudske univerze Sežana (Bazoviška cesta)
- Palmarij v sežanskem botaničnem parku (Partizanska cesta)
- Polajev stolp (Ulica Mirka Pirca)
- Kompleks Kosovelovega doma Sežana (Kosovelova ulica)
- Stavba sežanske knjižnice (Ulica Mirka Pirca)
- Stavba sežanske bolnišnice (Cankarjeva ulica)
- Stavba sežanskega zdravstvenega doma (Partizanska cesta)
- Stavba sežanske železniške postaje (Kolodvorska ulica)
- Kompleks sežanske avtobusne postaje (Partizanska cesta)
- Vila "Štok" (Partizanska cesta)
- Pokopališče in avstro-ogrsko pokopališče iz 1. svetovne vojne (Repentaborska cesta)
[uredi] Šole
- Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana
- Srednješolski center Srečka Kosovela Sežana
- Višje in visokošolsko središče Sežana
- Ljudska univerza Sežana
[uredi] Populacija
Demografski trendi
| 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 11 803 | 11 913 | 11 918 | 11 986 | 12 085 | 11 970 | 11 972 | 12 098 | 12 470 | 12 621 | 12 888 | 12 894 |
[uredi] Pobratena mesta
- Rab,
Hrvaška - Gevgelija, (Makedonija)
- Sant'Ambrogio di Valpolicella,
Italija - Sant'Ambrogio sul Garigliano,
Italija - Montbrison,
Francija
[uredi] Glej tudi
- Občina Sežana
- Župnija Sežana
- Avtobusna postaja Sežana
- Železniška postaja Sežana
- Mladifest, vsakoletni poletni mladinski festival
- seznam mest v Sloveniji
- Seznam zgradb in objektov v Sežani
[uredi] Viri in zunanje povezave
| Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Sežana |
- Pavel Skrinjar. Sežana: sonce nad prestolnico Krasa. Ad Pirum, Logatec, 2006
- Sežana - kraška metropola
- Povezava na zemljevid
- Občina Sežana
- Mestna učna pot Sežana (daljši opis zgodovine mesta)
|
|||||||||||||||