Vipavski Križ

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vipavski Križ
Sveti Križ (do 1955)
Vipavski Križ se nahaja v državi Slovenija
Vipavski Križ
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°52′51.82″N 13°51′41.87″E / 45.8810611°N 13.8616306°E / 45.8810611; 13.8616306Koordinati: 45°52′51.82″N 13°51′41.87″E / 45.8810611°N 13.8616306°E / 45.8810611; 13.8616306
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Ajdovščina
Nadmorska višina 177,7 m
Prebivalstvo
 • Skupno 181
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5270 Ajdovščina
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Vipavski Križ - Mesto
Lokacija: Občina Ajdovščina
Zgrajeno: rimska doba
RKD št.: 819 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP: 8. april 1987

Vipavski Križ je nekdanje slovensko mesto in sedež Krajevne skupnosti Vipavski križ. Vas sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Leži na podolgovatem hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline.

Ime[uredi | uredi kodo]

Do leta 1955 se je naselje imenovalo Sveti Križ; domačini ga še vedno pogosto uporabljajo. V Vipavski Križ je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Križa del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[2][3][4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Hrib, na katerem leži vas, je bil naseljen že v predrimskih časih. V času rimskega cesarstva je v bližini tekla pomemba cesta med Oglejem (rimska Aquileia čez Hrušico, rimsko Ad Pirum do Ljubljane, rimsko Emona. Prvi pisne listine o kraju pa segajo v 13. stoletje - vojvoda Bernard Koroški je 29.11.1252 naselje Villa Crucis podaril opatiji v Rožacu blizu Čedada. Konec 15. stoletja, po uspešnem turškem zavzetju Gorice, je takratni goriški škof dal zgraditi štiristolpni grad in leta 1483 so ga Goriški grofje obdali z obzidjem zaradi nevarnosti turških vpadov. Leta 1507 je Vipavski Križ dobil tržne pravice, leta 1532 pa ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. Leta 1636 so zgradili kapucinski samostan, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.

Večina zgradb v Vipavskem Križu je spomeniško zaščitena, naselje samo pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem. Hiše so zaradi omejitve obzidja stisnjene v zavetje gradu in samega obzidja, na katerega so se začele naslanjati po letu 1636. Najstarejši del naselja ima ozke ulice z eno in dvonadstropnimi (zaradi dozidav spričo pomanjkanja prostora) hišami, ki so bile kasneje zaradi požarov prezidane, zato je v njih ohranjenih le malo prvotnih gotskih elementov.[5]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Etnična sestava 1991:

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 819". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  3. ^ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  4. ^ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  5. ^ www.tic-ajdovscina.si

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]