Gradišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom. Najbolj znane so gradili Slovani.

Značilna so predvsem na področju Rusije, Belorusije, Ukrajine, Poljske, Češke in vzhodne Nemčije; tudi na področjih drugih držav (med njimi tudi Slovenija) so odkrili manjše število gradišč.

Slovenija[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji so gradišča postavljali pretežno na vzpetinah v mlajši ali starejši železni dobi (Stična, Vače, Magdalenska gora, Poštela na Pohorju, Volčji Grad, grad Mirna, grad Mali). Okrog velikih osrednjih gradišč je v posameznih predelih nastala vrsta manjših, ki so bila verjetno v gospodarski odvisnosti od središča. Pod Rimljani so večino gradišč opustili. Višinske utrjene postojanke so postale znova pomembne v pozni antiki. Od 4. stoletja dalje je nastala vrsta manjših mestnih jeder, t.i. poznoantični kasteli (Rifnik nad Šentjurjem, Ajdovski gradec, Ajdna). V srednjem veku so nekatera gradišča služila za pribežališča.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]