Zagorje ob Savi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zagorje ob Savi
Zagorje ob Savi is located in Slovenija
Zagorje ob Savi
Zagorje ob Savi
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°8′23.35″N 14°59′25.52″E / 46.1398194°N 14.9904222°E / 46.1398194; 14.9904222Koordinati: 46°8′23.35″N 14°59′25.52″E / 46.1398194°N 14.9904222°E / 46.1398194; 14.9904222
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Zasavska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Zagorje ob Savi
Nadmorska višina 269,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 6.893
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1410 Zagorje ob Savi
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si, OSM
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Zagorje ob Savi je mesto v Sloveniji in središče občine Zagorje ob Savi. Mesto leži 14 km jugovzhodno od Trojan in je najbolj zahodno zasavsko mesto.

Zagorje meri 146 km2 in ima nekaj več kot 17.100 prebivalcev. Mesto je razdeljeno na 13 krajevnih skupnosti in 77 naselij. Praznik mesta in občine je 9. avgusta, kar pa ponazarja napad Revirske partizanske čete na orožniško postajo v Zagorju leta 1941.

Osrčje mesta predstavlja tržnica (zgrajena leta 1996), nekaj lokalov in trgovin (pohištvenih, tekstilnih in z belo tehniko). Kulturne prireditve se večinoma odvijajo v Delavskem domu, med vidnejšimi objekti je še športna dvorana. Glavne ulice v središču Zagorja so: Cesta zmage, Polje in Cesta 9. avgusta. Ob prazniku mesta in občine so organizirane prireditve, ki dosežejo vrhunec s t. i. Zagorsko nočjo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po pisnih virih zgodovina Zagorja sega v leta 1296, ko je bilo mesto prvič omenjeno kot Sagor oziroma Sagur v seznamu papeške desetine oglejskega patriarha, listino pa danes hranijo v Vatikanu. Zgodovinska imena za mesto so še Zaegor, Sager, Seger in Cagoer.

Zagorje pa je bogato tudi z arehološkimi najdišči. Ena najbolj znanih in najstarejših, iz obdobja prazgodovine, je bronasta sponka (fibula) iz skeletnih grobov, ki je bila najdena na Zasavski sveti gori. Sponko hranijo v Narodnem muzeju Ljubljana. Fibula pa se v nekajkrat povečani različici še vedno nahaja v Zagorju, saj predstavlja najbolj znamenit mestni vodnjak.

Na območju Kidričeve ceste v središču mesta je bila med obnovo spomladi leta 2011 odkrita prazgodovinska naselbina in grobovi iz obdobja Hallstatta.

Po času naselitve Slovanov se je v zagorske kraje iz Bavarske preselila rodbina Gallov, ki si je pridobila številne posesti v mestu, med drugim tudi gradove Gallenbeg, Medija in Kolovrat. Grad Gamberk oziroma Gallenberg je bil v 17. stoletju eden najmogočnejših gradov na območju slovenskega ozemlja, v njem je bilo namreč skladišče živega srebra, ki so vozili iz Idrije v Savinjsko dolino. Konec 19. stoletja je grad začel propadati, danes so vidne le še razvaline gradu. Grad Medija je nastal v 16. stoletju, od leta 1562 do 1765 pa je bil rodbinski grad družine Valvasor. Med drugo svetovno vojno je bil grad porušen, leta 1993 so ob tristoletnici Valvasorjeve smrti na pročelje obnovljene kapele postavili spominsko ploščo. Zagorje se je gospodarsko pričelo razvijati šele leta 1755, ko so v mestu odkrili zaloge premoga. O kopanju premoga v bližnjih Strahovljah je pisal že Valvasor.

Grb občine[uredi | uredi kodo]

Grb občine ima obliko ščita, ki izvira iz družine Gallenberg iz 13. stoletja. Najožje, črno polje simbolizira rudarjenje, modra barva simbolizira nebo in vodo, zelena pa simbolizira svežino, kmetijstvo in turizem.

Posebnosti mesta[uredi | uredi kodo]

Največja posebnost je zagotovo 15. poldnevnik, ki je razviden skozi središče mesta kot osvetljena črta.

Pomembni krajani[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]