Radovljica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Radovljica
mesto
Radovljica se nahaja v državi Slovenija
Radovljica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°20′33.06″N 14°10′19.48″E / 46.3425167°N 14.1720778°E / 46.3425167; 14.1720778Koordinati: 46°20′33.06″N 14°10′19.48″E / 46.3425167°N 14.1720778°E / 46.3425167; 14.1720778
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Radovljica
Nadmorska višina 491,2 m
Prebivalstvo
 • Skupno 5.937
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4240 Radovljica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Vidičeva hiša, renesančni dvorec z letnico 1634 in portalom iz leta 1833, delo Kocjančičeve kamnoseške delavnice s Črnivca.
Vhod v Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej

Radovljica je mesto v Sloveniji in središče istoimenske občine.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasah nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park.

Obnovljen je mestni trg na katerem potekajo kulturne prireditve in festivali skozi vse leto.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Radovljica leži na robu ravnine, 75 m visoke savske terase, na ozkem pomolu, na nadmorski višini 491 m. Mesto sestavlja: na vzhodnem delu pomola staro mestno jedro s cerkvijo in Graščino, staro tržno naselje s pravokotnim trgom in novejši del, ki se širi proti severu. V smeri proti Lescam je morenski nanos slemena Oble gorice (511 nmv) z novimi hišami. Na južnem robu mesta, na terasi 20 m pod mestom, teče železniška proga Ljubljana-Jesenice.

Naselje leži izven glavne cestne povezave, a je kljub temu važno prometno vozlišče, kjer se križajo ceste proti Lescam (Bled, Bohinj) in Kamni Gorici (Kropi, Podnartu). Na glavno cesto, danes avtocesto, vodi priključek. Ob obrežju Save vodi cesta preko Ribnega na Bled, pešpot po Fuksovi brvi čes Savo pa v Kamno Gorico.

Na zahodni strani mesta je sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke. Na severovzhodni strani pa so obsežne obdelovalne površine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Radovljica na franciscejskem katastru 1826

Radovljica je bila naseljena že v rimskih časih. V Predtrgu so našli nekaj ostankov iz tega časa, ki nakazujejo, da je tukaj stalo naselje. Novejše naselje so nato postavili na pomolu in ga poimenovali Radman (Radmansdorf). V 11. stoletju je Radovljica pripadala briksenškim škofom, nato pa Ortenburžanom. Ti so imeli sedež v Pustem gradu (Wallenburg) na drugi strani Save. Ko so v 13. stoletju z Rodin prenesli sedež prafare v Radovljico (točno se ne ve, zgodilo se je med letoma 1173 in 1296, ko je prafara že v Radovljici (plebs sancti Petri) in je znam tudi njen župnik (plebanus Laurentius)), so Ortenburžani poleg cerkve sv. Petra postavili svojo graščino. Tako je nastalo utrjeno tržno naselje in farno središče. To je sčasoma prevzelo ime prvotne naselbine, prvotna naselbina pa je zaradi svoje lege dobila ime Predtrg. Tu je bil ob proščenjih letni sejem (Kirchtag), predvsem živinski sejem (govedo in drobnica).

Ortenburžane so zamenjali Celjani (okoli 1420 - 1456) in nato Habsburžani. Leta 1333 dobi status trga. V boju za celjsko dediščino je dal Lamberg trg zažgati. Leta 1473 se je mesto obdalo z obzidjem kot obrambo pred bližajočimi napadi Turkov. Leta 1475 so Radovljico napadli Turki.

Nekje med letoma 1478 do 1498 (dokument o tem ne obstoja) dobi Radovljica mestne pravice, s tem pa tudi sodstvo. Od leta 1510 se oznaka za Radovljico kot mesto redno uporablja. Trgovala je z vinom in soljo, imela je pravico do mitnine. Mitnice so bile v Radovljici, na Jesenicah (ki je 1579 sodila v belopeško deželsko sodišče) in v Bohinju (leta 1579 v blejskem deželskem sodišču). Mestni grb predstavlja moža, ki v desnici drži kolo, v levici pa maketo mesta.

V obdobju reformacije se je po zaslugi predikatov Krištofa Fašanga in Petra Kuplenika zelo zasidral protestantizem. Svojo cerkev so imeli na sedanjem Linhartovem trgu.

Leta 1654 je mesto precej uničil požar in ponovno leta 1835. Leta 1787 Radovljica postane municipij, ki je bil izročen graščini in tako izgubi mestno samoupravo. Leta 1840 je postala sedež okraja, 1868 sedež okrajnega sodišča in tako tudi središče zgornjega dela Gorenjske. Radovljica je vodilno gospodarsko vlogo ohranila do obdobja po prvi svetovni vojni, ko so to vlogo prevzele gospodarsko razvitejše Jesenice. Kljub temu pa je Radovljica še do danes ostala kulturno in upravno središče Zgornje Gorenjske.

Kulturne in zgodovinske znamenitosti v mestu[uredi | uredi kodo]

Hiša imenovana »Čebelica«

Staro mestno jedro Radovljice je zaščiteno kot kulturni in zgodovinski spomenik (Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/87-160).

  • Edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika
  • Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju.
  • Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro)
  • Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp.
  • Osrednji mestni trg, ki ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture.
    • Rojstna hiša Antona Tomaža Linharta, ogled je mogoč le od zunaj.
    • Vidičeva hiša iz leta 1634.
    • Lectarjeva hiša v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca.
    • Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je Mestni muzej s predstavitvijo življenja in dela Antona Tomaža Linharta.
    • Župnijska cerkev sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.
    • Župnišče z renesančnimi in baročnimi freskami na pročelju.
    • Malijeva hiša, v kateri je od 18. stoletja dalje obratovala strojarska delavnica. Hišo krasi na stebre oprt pomol nad vhodnimi vrati. Klop med stebri pa je v preteklosti služila tudi za sramotilni steber.
    • Šivčeva hiša, ki ima lepo ohranjeno notranjost v pritličju z dvoladijsko vežo, ki je prekrita z grebenastim svodom, ki se opira na stebre. Fasado na zunanji strani krasi freska iz 17. stoletja. Ohranjeno je tudi stopnišče s prvim nadstropjem kot je bilo v času nastanka sredi 16. stoletja s kuhinjo, shrambo in stanovanjskim prostorom. V stanovanjskem prostoru je danes poročna dvorana.
    • Spomenik Josipini Hočevarjevi, ki ga je leta 1908 izklesal domačin Josip Pavlin.
    • Srednjeveški vodnjak, ki so ga odkrila arheološka izkopavanja ob obnovi mestega jedra in nanj opozarja oznaka v tleh.
  • Spodnja mestna vrata, ki vodijo proti Savi in naprej v Lipniško dolino.
  • Mrakova hiša
  • Novejši spomenik Antonu Tomažu Linhartu (nasproti Ekonomske gimnazije), delo akademskega kiparja Staneta Kolmana
  • Čebelica, secesijska stavba nekdanje Mestne hranilnice

Muzeji v Radovljici[uredi | uredi kodo]

  • Mestni muzej v Radovljici
  • Galerija Šivčeva hiša v Radovljici
  • Čebelarski muzej v Radovljici

Šole[uredi | uredi kodo]

Ostale zgradbe v Radovljici[uredi | uredi kodo]

  • Knjižnica Antona Tomaža Linharta v Šarčevi vili
  • Linhartova dvorana
  • Letno kopališče, ki leži na južnem pobočju Oble gorice, je nastalo po načrtih arhitekta Ivana Vurnika že pred drugo svetovno vojno.
  • Kamp ob letnem kopališču
  • Zdravstveni dom in lekarna

Osebnosti povezane z Radovljico[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]