Sava Bohinjka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sava Bohinjka
Sava Bohinjka - Sava Bohinjka pozimi
Sava Bohinjka pozimi
Izvir sotočje Mostnice in Jezernice, ki izvira iz Bohinjskega jezera
46°17′6.79″N 13°59′11.25″E / 46.2852194°N 13.9864583°E / 46.2852194; 13.9864583Koordinati: 46°17′6.79″N 13°59′11.25″E / 46.2852194°N 13.9864583°E / 46.2852194; 13.9864583
Izliv Sava pri Radovljici
Države porečja Slovenija
Dolžina 32 km
Nadmorska višina izvira 532 m
Nadmorska višina izliva 413 m
Površina porečja 381 km²
Geopedia vodotok Sava Bohinjka

Sava Bohinjka je izvirni krak reke Save. Je odtok iz Bohinjskega jezera na nadmorski višini 525 m. V Radovljici pri Lancovem se s Savo Dolinko združi enoten tok, ki dobi skupno ime Sava.

Zgornji tok Save Bohinjke

Tok Save Bohinjke[uredi | uredi kodo]

Sava Bohinjka najprej dobi svojo vodo iz Triglavskega pogorja iz Sedmerih jezer. Dolina Triglavskih jezer se končuje vrh Komarče in tam voda nadaljuje pot kot slap Savica, ki pada 71 metrov globoko. Iz višine 790 metrov priteka še mali slap, ki ima 25 metrov padca. Izpod Komarče voda teče kot Savica v Bohinjsko jezero. Jezernica je reka, ki se izliva iz jezera (pod mostom) in se že po manj kot stotih metrih združi z Mostnico. Tam reka dobi ime Sava Bohinjka.

Po 150 m toka se reka zoži v kratki soteski. Nato teče proti vzhodu po ledeniških nasutjih do Nomenja. Tam se obrne proti severu in nadaljuje pot v nedanji ledeniški soteski med Jelovico in Pokljuko. Pri Bledu se reka ponovno obrne proti vzhodu in se pri Radovljici, tik za jezom združi s Savo Dolinko[1].

Prodišča in mrtvice[uredi | uredi kodo]

Za dolino Save Bohinjke je značilno, da so jo v preteklosti oblikovali ledeniki. V strugi so večja in majša prodišča. Od Bohinjske Bele do sotočja je več mrtvih rokavov in mrtvic. Pod Selom pri Bledu je mrtvica oddaljeno od reke okoli 100m. V njej in ob njej je bogato rastlinstvo stoječih voda in živalstvo[2].

Jezovi in elektrarne[uredi | uredi kodo]

Kraji in znamenitosti ob reki[uredi | uredi kodo]

  • Nad iztokom iz jezera stoji kulturni spomenik cerkvica sv. Janeza.
  • Sava Bohinjka utira svojo pot pod Ajdovskim gradcem po ozki dolini med Jelovico in Pokljuko.
  • V vasi Brod se je leta 1838 rodil Janez Mencinger. Na rojstni hiši v ploščo vklesano besedilo imenuje Mencingerja »buditelja slovenskega naroda in glasnika Bohinja«.
  • Blejsko jezero in Bled ležita med obema Savama.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ več avtorjev (1994). Gorenjska A-Ž. Murska Sobota: Pomurska založba. ISBN 86-7195-141-3. 
  2. ^ več avtorjev (1991). Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Sava Bohinjka). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 

Viri[uredi | uredi kodo]