Kokra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kokra
Kokra - Kanjon reke Kokre pri Kranju
Kanjon reke Kokre pri Kranju
Izvir zahodno od Spodnjega Jezerskega, Karavanke
Izliv reka Sava, Kranj
46°14′25.92″N 14°21′26.8″E / 46.2405333°N 14.357444°E / 46.2405333; 14.357444Koordinati: 46°14′25.92″N 14°21′26.8″E / 46.2405333°N 14.357444°E / 46.2405333; 14.357444
Države porečja Slovenija
Dolžina 34 km
Nadmorska višina izvira 825 m
Površina porečja 223 km²
Kokra v Kranju tik pred izlivom v Savo

Kokra je slovenska reka, ki izvira v Karavankah in se kot levi pritok pri Kranju izliva v reko Savo. Dolga je 34 km, njeno porečje meri 221 km².[1]

Kokra izvira v treh krakih pod Virnikovim Grintovcem na višini med 1100 in 1300 m v dolini Komatevra v Karavankah, zahodno od Spodnjega Jezerskega. Kokra je med grebene Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp vrezala globoko ozko gorsko dolino. Teče med Storžičem (2132 m), Grintavcem (2558 m) in Krvavcem (1853 m). Reka ima snežno - dežni režim: najmanj vode je v januarju in avgustu, največ v maju in juniju ter novembru in decembru. Pred izlivom v Savo v Kranju je v strugo konglomerata vrezala globoko sotesko imenovano Kanjon reke Kokre. Dolina poteka prečno na različne kameninske sklade, zato se relief slikovito spreminja. Vodni padec Kokre je velik, zato pada voda čez številne skakalce in brzice. Do izliva v Savo se spusti za 950 m. Ker je večkrat povzročala prava razdejanja, so v letih 1967 do 1992 zgradili vrsto jezov in škarp, ki pa ne zadoščajo. Po večjih deževjih so potrebna redna popravila in izgradnja novih zidov.

V naselju Zgornja Kokra obratuje manjša hidroelektrarna (Hidroelektrarna Kokra).

Ravnega dna v dolini Kokre je malo, v njej je več zaselkov in samotnih kmetij ter 10 km dolga vas Kokra. Kmetije so na redko razporejene po pobočnih terasah, gorski pas je neposeljen.

V spodnjem toku je urejena učna pot, ki obiskovalce seznani z naravnimi vrednotami, z geološko pestrostjo prodnikov, ki jih Kokra prinaša z Jezerskega ter s posebnostmi reke in sveta ob njej. Učno pot je uredi kranjski zavod za varstvo narave. V bližini Visokega stoji geološka piramida, v katero so vgradili barvite kamne s prodišč.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]