Ljubljanska kotlina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Severni del kotline pri naselju Žirovnica (v ozadju Jelovica)
Ljubljanska kotlina v megli (pogled iz juga proti severu z gore Krim)

Ljubljanska kotlina je kotlina v zgornjem porečju Save, dolga je 58 km ter široka 18 km. S svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.

Njen pomen za prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije večkrat presega obseg. Po narodnem dohodku na prebivalca so vse občine v njej v gornji polovici seznama slovenskih občin. Od vseg slovenskih makroregij izkazuje največjo gravitacijsko moč. To se vidi že po tem, da površina občin, ki imajo svoj sedež v sami kotlini, presega obseg kotline. V teh občinah živi pol milijona prebivalcev.

Kotlina je največja sklenjena ravnina v Sloveniji. Zaradi tektonskega grezanja v geološki preteklosti je postala pomembno sotočje alpskih in predalpskih rek. Te so v ledeni dobi nasule v kotlini plodno prst. Zaradi zmerne nadmorske višine (dno med 260 in 550 m) uspevajo vse poljščine, kar je omogočalo gosto poselitev že v preteklosti.

Ker se je kotlina v mlajši dobi pogrezala ali zaostajala v dvigovanju za goratim obodom, priteguje iz široke okolice številne reke (Ljubljanica). Te so, izdolble globoke doline in s tem kotlino prometno odprle na vse strani, razen proti severu, kjer so visokogorske Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Vodna sila, prometnost in lega so ugodno vplivale na industrializacijo in urbanizacijo. V Ljubljanski kotlini je 13 mestnih naselij, ki pomenijo štiri desetine vsega mestnega prebivalstva republike Slovenije.

Razlike so velike že v kulturni pokrajini, ker imajo nekateri deli mnogo več gozda kot drugi. Te razlike so delno pogojene s kvartarnim dogajanjem. Starejše kvartarne naplavine, sprijete v konglomerat, prevladujejo predvsem v srednjem delu kotline. V severozahodnem in jugovzhodnem delu prevladujejo mlajše pleistocenske kamnine in na Ljubljanskem barju celo holocen. Med mlajšimi pleistocenskimi kamninami prevladuje nesprijeti prod, ki gradi Ljubljansko polje in Kamniško-Bistriško polje. V vsej Deželi in v Blejskem kotu prevladuje mlajši prod predvsem zato, ker je starejše naplavine preplavil ledeniški prod zadnje ledene dobe. V jugovzhodnem koncu pa so zaradi tektonskega pogrezanja wiirmske prodne in holocenske naplavine prekrile starejše kvartarne sedimentne kamnine.

Ljubljanska kotlina ima zmerno celinsko podnebje, kar pomeni hladne zime, ter vroča in soparna poletja.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]