Paka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Paka
Izvir jugozahodno pobočje Volovice, Kamniško-Savinjske Alpe
46°22′51.72″N 15°2′1.01″E / 46.3810333°N 15.0336139°E / 46.3810333; 15.0336139Koordinati: 46°22′51.72″N 15°2′1.01″E / 46.3810333°N 15.0336139°E / 46.3810333; 15.0336139
Izliv reka Savinja, južno od naselja Rečica ob Paki
Države porečja Slovenija
Dolžina 40 km
Površina porečja 210 km²

Paka je levi pritok Savinje in je dolga 40km. Njeno porečje obsega 210 km². Izvira pod 1455 m visokim pohorskim vrhom Volovica, izliva pa se v Rečici ob Paki v severozahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Med Doliškim podoljem in Velenjsko kotlino prebija vzhodne Karavanke v ozki dolini, v soteski Huda luknja sprejema pritok Ponikvo ob vhodu v istoimensko jamo. Na koncu soteske je ob strugi Pake kraški izvir, zajetje za velenjski vodovod. Nižje se v strugi pojavljajo stopnice iz lehnjaka. V Velenjski kotlini pritekajo v Pako Velunja, Bečovnica in Toplica, ki so se tam osredotočile zaradi pogrezanja tal v pliocenu in zgodnjem kvartarju. Pod Šoštanjem soteska Penk obroblja severozahodni del Ložniškega gričevja. Ta dolina je naravna prometna zveza med pohorskim delom Podravja ter Velenjsko in Celjsko kotlino. Paka ima najnižji vodni pretok avgusta (v Šoštanju 1,86 m3/s), najvišjega pa spomladi (aprilski 3,52 m3/s, srednji letni 2,5 m3/s). Paka je hudourniška reka. Zaradi velikih gozdnih posek na območju njenih pritokov je v 19. stoletju pogosto pustošila. Obnovitev gozdne odeje in delna regulacija struge sta poplavno delovanje Pake precej omilili.

V Pako se izliva veliko industrijskih in komunalnih odpadnih vod, predvsem iz Velenja in Šoštanja. Ob izviru je reka čista, pod Velenjem pa postane močno onesnažena (4. kakovostni razred) in se taka izliva v Savinjo. V njej je veliko organskih snovi, dušikovih in fosforjevih spojin, sulfatov, kloridov, kalija, natrija, mineralnih olj in detergentov. Voda vsebuje tudi strupene in organske spojine ter težke kovine. Zaradi velikih količin komunalne odpadne vode so med drugim stalno v njej bakterije fekalnega izvora. Dolgoletno onesnaževanje je močno osiromašilo življenjsko združbo v Paki, zato živijo v njej le manj občutljivi organizmi.

Skoraj vsako leto poginejo v Paki večje ali manjše skupine rib. V zgornjem toku prevladujejo potočne postrvi, v srednjem in spodnjem pa živi največ rib iz družine krapovcev, med drugim klen, mrena, krap, podust, od postrvi pa potočna postrv in šarenka, ki ju ribiči naseljujejo za športni ribolov. V pritokih Ponikva, Lokoviški potok in Šentflorjanščica živijo potočne postrvi, v Toplici tudi šarenka. Ti potoki so varstvene vode za vzrejo potočne postrvi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]