Šoštanj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Šoštanj
mesto
Šoštanj is located in Slovenija
Šoštanj
Šoštanj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°22′47.16″N 15°2′53.65″E / 46.3797667°N 15.0482361°E / 46.3797667; 15.0482361Koordinati: 46°22′47.16″N 15°2′53.65″E / 46.3797667°N 15.0482361°E / 46.3797667; 15.0482361
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Šoštanj
Nadmorska višina 358,7 m
Prebivalstvo
 • Skupno 2.793
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3325 Šoštanj
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Šoštanj - Trško jedro
Lokacija Občina Šoštanj
RKD št. 4252 (opis enote)[1]

Šoštanj je mesto in središče istoimenske občine. O nekdanjem sijaju pričajo posamezne stavbe, posebno mesto pa ima stavba v neorenesančnem slogu - Kajuhov dom, kjer se je rodil pesnik Karel Destovnik Kajuh.

Ime in grb[uredi | uredi kodo]

Ime izhaja iz nemške besede »Schönstein« ali lepi kamen in je upodobljeno na mestnem grbu v obliki treh srčkov, ki ponazarjajo lego starega šoštanjskega gradu iz 12. stoletja, danes znanega kot Pusti grad.

Lega[uredi | uredi kodo]

Šoštanj leži v zahodnem delu Šaleške doline, na ravnici ob reki Paki. Ravninski del je obdan s predalpskim hribovjem, ki predstavlja zahodno obrobje Šaleške doline. Struga reke Pake se na izteku iz Šoštanja spusti v ozko sotesko Penka, čez katero poteka povezava s sosednjo Savinjsko dolino. Na vzhodnem delu Šoštanja se proti Velenju razprostira Družmirsko jezero, najgloblje jezero v Sloveniji, nastalo zaradi ugrezanja tal nad opuščenimi rovi Premogovnika Velenje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Šoštanja je močno povezana z Družmirjem, vasjo, ki je nekdaj stala v neposredni bližini Šoštanja. Na območju vasi so se naselile prve skupine slovenskega naroda, z njimi naj bi prišel tudi knez Tresimir. Še pred njimi so tod živeli staroselci, o čemer pričajo arheološke najdbe na območju Falkovega kloštra. Kasneje se je razvoj prenesel v trg Šoštanj, prve omembe kraja izvirajo iz 12. stoletja. Iz tega časa izhaja grad Šoštanj, danes imenovan tudi z vzdevkom »Pusti grad«. Pod njim se je razvil trg Šoštanj, v katerem je bilo v srednjem veku živahno trško življenje. Živela je trgovska, obrtniška in sejemska dejavnost. K temu sta pripomogli ugodna prometna lega na poti med Koroško in srednjo Savinjsko dolino ter že v 14. stoletju pridobljene trške pravice. Šoštanj je imel tri gradove. Grad Šoštanj je najstarejši izmed njih, njegove ruševine in obnovljen obrambni stolp stojijo še danes na pobočju nad Šoštanjem. Trška graščina je bila v neposredni bližini zgornjega dela trga, bila je nekakšen upravni oziroma mestni grad. Ob požaru v 18. stoletju je pogorela in šoštanjska gosposka si je uredila nov grad, v stavbi današnje graščine Turn.

Po zatonu srednjega veka Šoštanj ni miroval, njegov gospodarski pomen se je vrnil konec 19. stoletja. Temu je največ pridala usnjarska industrija družine Vošnjak, ki je v Šoštanju postavila enega največjih tovrstnih obratov v Avstro-ogrski monarhiji. S svojim kakovostnim usnjem so ponesli ime Šoštanja v širni svet. Zanimiva za ogled je njihova predmestna vila Široko, v kateri je danes prijetna restavracija. Nekdanjo trško podobo odslikuje današnji Trg bratov Mravljak, osrednji trg Šoštanja obdan z obnovljenimi trškimi stavbami. Med njimi izstopa Stari magistrat, hiša, v kateri je bil dolga leta sedež upravne oblasti trga Šoštanj, od leta 1911 do srede petdesetih let prejšnjega stoletja, pa sedež mesta Šoštanj. Stičišče kulturnih dogodkov na trgu je Mestna galerija, kjer razstavljajo domači in gostujoči umetniki in se odvijajo številne manjše kulturne prireditve. Bisera arhitekture sta še Kajuhov dom, rojstna hiša pesnika Karla Destovnika – Kajuha in Mayerjeva vila, v kateri občina Šoštanj ureja prostore za stalno zbirko domačega akademskega kiparja Ivana Napotnika. Miren kotiček je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je ena izmed najstarejših stavb v Šoštanju. V njenem prezbiteriju so dragocene freske, odlikuje jih visoka starost, posebna tehnika izdelave in simbolna razvrstitev poslikav v posvečenem prostoru. Poleg znamenitosti preteklega časa je v Šoštanju moč obiskati tudi mesta današnje »zgodovine«. To je Družmirsko jezero, ki je pričelo nastajati z ojezerjevanjem Družmirskega polja sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja in Termoelektrarna Šoštanj, ki proizvede povprečno eno tretjino vse slovenske električne energije.

Znamenitosti Šoštanja[uredi | uredi kodo]

  • Razvalina šoštanjskega gradu - Pusti grad iz 12. stoletja, stoji nad mestom.
  • Pod gradom leži najmogočnejša stavba v Šoštanju, graščina Turn, ki je bila prvotno grajska kašča, leta 1734 pa so jo prezidali v plemiško prebivališče.
  • Zanimiva za ogled je predmestna vila Široko, ki je bila pred vojno last usnjarjev Vošnjakov. Odlikujejo jo pozidava in lepo oblikovani detajli tako na zunanji strani kot v notranjosti. Obdaja jo zgledno vzdrževan angleški park.
  • Najstarejša zgradba v Šoštanju je cerkev sv. Mohorja, ki je nastala leta 1300, njena današnja podoba pa je iz 18. stoletja. Od njenega začetka pa se je ohranil le zvonik s freskami.
  • Kajuhov dom je zgrajen v neorenesančnem slogu in je rojstni kraj pesnika Karla Destovnika Kajuha.
  • Nad Šoštanjem v naselju Zavodnje je etnografski spomenik Kavčnikova domačija

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4252". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]