Sevnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sevnica
Sevnica is located in Slovenija
Sevnica
Sevnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′33.17″N 15°18′14.74″E / 46.0092139°N 15.3040944°E / 46.0092139; 15.3040944Koordinati: 46°0′33.17″N 15°18′14.74″E / 46.0092139°N 15.3040944°E / 46.0092139; 15.3040944
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Spodnjeposavska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Sevnica
Prva omemba 1275
Nadmorska višina 183,1 m
Prebivalstvo
 • Skupno 4.933
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8290 Sevnica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Sevnica je mesto v Sloveniji, središče Občine Sevnica. Z okrog 5.000 prebivalci je pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj spaja z Boštanjem, naseljem na nasprotnem, desnem bregu reke Save.

V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom sv. Martina iz 17. stoletja, neoromanskacerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Florjana iz leta 1443.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1275 in Reyn vel in Liehtenwalde, 1309 officium in Lihtenwalde, 1344 Lietenueld, 1347 Liechtenwald, 1581 Sielnizza. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje Sevnična, leta 1488 omenja kot Zellnitz. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v Savo«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *sedlьnica, katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime Liehtenwald s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na listnate gozdove v okolici.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sevnica je bila prvič pisno omenjena leta 1275 z nemškim imenom Liehtenwalde. Kraj so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi, a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom dobilo leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živinskih sejmov pa leta 1783.

V avstro-ogrskem času je bila znana tudi pod imenom Lichtenwald in tudi pod imenom Scheißeberg. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, tri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli Zedinjene Slovenije. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med drugo svetovno vojno je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih niso preživeli.

Krajevne skupnosti v Občini Sevnica[uredi | uredi kodo]

Znamenitosti občine Sevnica[uredi | uredi kodo]

Naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Pomembnejše cerkve[uredi | uredi kodo]

Znani prebivalci mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]