Pojdi na vsebino

Univerza v Mariboru

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Univerza v Mariboru
Univerza v Mariboru
Ustanovljena1975
RektorZdravko Kačič
Št. študentov14.000
KrajMaribor, Slovenija
Telefon+386(2)2355280
Članstvo v združenjihZdruženje evropskih univerz
Spletna stranhttp://www.um.si/

Univêrza v Máriboru je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji. Sedež ima v stavbi nekdanje Mestne hranilnice na Slomškovem trgu v Mariboru.

Prvi rektor Univerze v Mariboru je bil Vladimir Bračič. Trenutno (od leta 2018) je rektor Zdravko Kačič.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ustanovljena je bila leta 1975, njeni zametki pa segajo v leto 1859, ko je bila na pobudo tedanjega lavantinskega in prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška ustanovljena Visoka bogoslovna šola. Več višjih šol, ki so postale osnova za kasnejšo univerzo, pa je bilo ustanovljenih konec 50-ih ter v začetku 60-ih let 20. stoletja: leta 1959 Višja komercialna šola in Višja tehniška šola, 1960 Višja agronomska šola, Višja pravna šola in Višja stomatološka šola, 1961 pa Pedagoška akademija. Takrat je v Mariboru začel izhajati tudi študentski časopis Katedra, izhajal je do leta 1994, ko je bii ustanovljen Mariborski radio študent (MARŠ). Slovesna razglasitev ustanovitve Univerze v Mariboru je bila 19. septembra 1975.

Stavba rektorata na Slomškovem trgu je bila med letoma 1995 in 2000 temeljito prenovljena po načrtih arhitekta Borisa Podrecce, v sklopu prenove je bilo na novo zgrajeno tudi notranje dvorišče. Pred stavbo so bili postavljeni kipi štirih pomembnih osebnosti, povezanih s tem okoljem, ki tvorijo t. i. »alejo velikanov«: Frana Miklošiča, Matije Murka, Hermana Potočnika in Pavla Turnerja.[1]

Rektorji

[uredi | uredi kodo]

Glej Seznam rektorjev Univerze v Mariboru.

Članice univerze

[uredi | uredi kodo]
Sedež univerze na Slomškovem trgu
Kipi pred sedežem univerze

V sestavu Univerze v Mariboru je danes sedemnajst fakultet, od katerih jih ima 12 sedež v Mariboru ali okolici, ostalih 5 pa v drugih slovenskih mestih (Kranj, Ljubljana, Celje, Brežice, Krško in enota v Velenju).

Poleg njih v sestavu univerze delujeta še dve pridruženi članici:

Organizacijske enote

[uredi | uredi kodo]

Pod univerzo spadajo tudi:

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prenovljena stavba Univerze v Mariboru«. 24ur.com. 24. september 2000. Pridobljeno 24. septembra 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]