Škof

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Škòf (iz grščine: επισκοπος [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je najvišja izmed treh stopenj posvečenja v številnih krščanskih Cerkvah, npr. v katoliški in v pravoslavnih Cerkvah. Prva stopnja je posvetitev v diakona, druga v duhovnika-mašnika in tretja v škofa.

Škofu je zaupano varstvo škofije, škofija pa je sestavljena iz župnij, ki so pod varstvom župnikov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za nadškofa, drugi pa za pomožne škofe, vendar so to administrativni in/ali častni nazivi - nadškof je torej zgolj prvi med enakimi na ravni škofije. Škof je lahko imenovan tudi v višjo službo - za kardinala ali papeža. Včasih se zmotno domneva, da so kardinali in papež posvečeni na ta mesta, dejansko pa so to škofje, ki so imenovani na mesto kardinala ali papeža. Posvetitev je zakrament, imenovanje pa ne, čeprav ga po navadi tudi spremlja obred.

Vsi škofje neke države se zbirajo na t.i. škofovskih konferencah (npr. Slovenska škofovska konferenca), kjer urejajo različne zadeve lokalne Cerkve, odgovarjajo za ti. Standardni prevod Biblije itd. Škofovska konferenca ima na lokalni ravni najvišja pooblastila (višja ima le papež).

Zunanji škofovski znaki (insignije)[uredi | uredi kodo]

Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn talar, katerega robovi in gumbi so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas (cingulum) in škofovsko čepico (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. Simbola škofovske časti in svetosti sta tudi škofovski prstan ter križ na verižici okoli vratu (pektoral). Med mašo drži škof v roki škofovsko palico in ima na glavi mitro. Nadškofje imajo med mašo okoli vratu tudi tudi palij (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od papeža.


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Knjiga o ljubljanskih škofih