Župnija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Župnija, starejši izraz fara ali duhovnija, tudi cerkvena občina ali tudi župnijska cerkev je v Rimskokatoliški Cerkvi občestvo vernikov ter temeljna cerkvenopravna enota, ki jo vodi župnik. Verniki, ki jo pripadajo, se imenujejo župljani (starejši izraz farani).

Izraz župnija služi tudi za oznako ozemlja, ki ji pripada. Na ozemlju ene župnije je lahko več podružnic z lastno cerkvijo in sosesko. Župnije, ki so na našem ozemlju nastale pred letom 1100, se imenujejo pražupnije, iz njih so nastale vse župnije pri nas. Župnik (kadar deluje začasno tudi župnijski upravitelj) je zastopnik krajevnega škofa in mu je zaupana pastoralna oskrba župljanov. Večje župnije imajo še kaplana ali vikarja, nekatere diakona. Več župnij sestavlja dekanijo.

Tudi v evangeličanski cerkvi je župnija, imenovana občina pomembna enota. V Sloveniji ima Evangeličanska cerkev trinajst cerkvenih občin, dvanajst jih je v Prekmurju, ena pa v Ljubljani.

Etimologija besede[uredi | uredi kodo]

Beseda župnija je sorodna (ima skupen besedni koren) z izrazi, kot so hrvaška župa, županija, župan, ban, pan, kagan, bajan. Gre za zgodovinske izraze, ki izvirajo iz zgodnjega srednjega veka ali tudi še dlje v preteklost, pojavljajo pa se predvsem na prostranem prodročju Panonske nižine in širše - področje zajema predvsem države Češko, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Slovenijo. Pomenijo zaključene geografske enote neke upravne entitete oziroma njihovega vodjo. Korenino besede bi morda bilo iskati v zgodovini Avarov in pa tudi ugro-finskih Madžarov (Ogrov).

Najmanjša enota Cerkve[uredi | uredi kodo]

Župnija je najmanjša enota Cerkve. Njeno geografsko področje se razprostira na področju civilnih (političnih) občinah. V večjih mestih se navezujejo na dele mesta ali na mestne okraje, pa tudi na področja diaspor večjih civilnih občin. V posameznih cerkvenih občinah obstajajo poleg župnijskih cerkva tudi podružnične cerkve in kapele. Župnija pa je lahko tudi neodvisna od kraja. Katoliška cerkev pozna tako imenovane kategorizirane občine z ljudmi, ki jih vežejo skupne značilnosti (župnije z verniki, ki jih veže isti jezik).

Bistveni del cerkvenega življenja je skupno cerkveno življenje vernikov v obiskovanju božje službe in skupno delo v vodenju župnije, povezanih v cerkveno članstvo v cerkveni občini - župniji.

Župnijska cerkev je običajno večja kot podružnična, ima tudi več opreme in maše vsak dan. V nasprotju s podružnično ima obvezno tabernakelj z najsvetejšim in krstni kamen.

Pravni status[uredi | uredi kodo]

Pravni status, nadgradja in označitev so podvrženi internemu cerkvenemu pravu in državi, kateri pripada tudi pravica do samoodločbe. Verniki pa prosto odločajo kateri župniji želijo pripadati.

Skupno pa imajo vse cerkvene občine - župnije določeno pravno samostojnost, ki se pogostokrat izraža ob izbiri vodstva. Na upravni ravni združene župnije, označimo kot župnijsko združenje.

V Sloveniji so odnosi države do verskih skupnosti urejeni z Zakonom o verskih skupnostih. Status župnije je dejanko mešanica med obravnavanjem le-te delno kot društvo, delno kot obrt. Za primer, cena elektrike za župnišče je skladna z ceno za gospodinjstva, saj se smatra, da je dom duhovnika. Cerkev pa mora imeti poseben števec in cena elektrike zanjo je višja, saj je skladna z ceno obrtne delavnice, to je delavnega prostora samostojnega podjetnika.

Delitev[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]