Vikar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec. Najpogosteje se uporablja v rimskokatoliški Cerkvi kot naziv za posebnega predstavnika škofa ali župnika:

  • V vsaki škofiji mora krajevni škof postaviti generalnega vikarja, ki mu z redno oblastjo pomaga pri vodstvu celotne škofije. Generalni vikar ima po službi v vsej škofiji izvršno oblast, ki jo ima po pravu krajevni škof, da upravlja administrativne zadeve.
  • Zgodovinsko se je to nanašalo na cerkveno upravno enoto, ki je bila manjša kot župnija oziroma je bila del župnije. Tako imajo nekateri kraji oziroma deli župnij zlasti na Primorskem še vedno naziv vikariat.
  • Do zakonika cerkvenega prava iz leta 1983 so obstajali tudi vikariati v pomenu personalne cerkvene ustanove.
  • Vikariat v sodobni Sloveniji pa je vezan na trenutno stanje organizirane duhovne oskrbe v Slovenski vojski (glej vojaški vikariat Slovenske vojske). Gre za personalno strukturo duhovne oskrbe v nastajanju - glej vojaški vikar.