Rimskokatoliška cerkev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pietro Perugino (1482): Jezus izroča Petru ključe nebeškega kraljestva

Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom. Njene korenine izvirajo iz prvotnega krščanskega občestva, ki ga je ustanovil Jezus Kristus in so ga razširili apostoli, posebno Sveti Peter.[1][2]

Katoliška cerkev je največja krščanska cerkev, predstavlja približno polovico kristjanov, in največje organizirano telo med vsemi svetovnimi verstvi.[3] Po podatkih Statističnega letopisa Cerkve je imela konec leta 2005 Katoliška cerkev 1.114.966.000 članov, kar je približno šestina svetovnega prebivalstva.[4][5][6]

Vesoljno katoliško cerkev sestavlja poleg Rimskokatoliške (ki jo imenujemo tudi Zahodna ali latinska) še dvaindvajset Vzhodnih katoliških avtonomnih partikularnih cerkva, nad katerimi ima najvišjo oblast na zemlji v zvezi z vero, moralo in upravljanjem papež sam ali s Škofovskim kolegijem.[7] Večinoma po ozemlju se deli v dvanajst jurisdikcijskih področij. Standardna ozemeljska enota, katere glavar je škof, se v latinski cerkvi imenuje škofija, v vzhodnih cerkvah pa eparhija. Konec leta 2006 je bilo teh jurisdikcijskih področij (ali »stólic«) 2782.[8]

Ustanovitev[uredi | uredi kodo]

Rimskokatoliško cerkev je ustanovil Jezus Kristus. Teološko ozadje ustanovitve so pojasnili cerkveni očetje, kasneje pa so se s tem vprašanjem ukvarjali tudi nekateri drugi ugledni teologi, kot sveti Tomaž Akvinski in drugi. V novejšem času sta njihov nauk potrdila tudi papež Leon XIII. ter papež Pij XII., prvi v okrožnici Divinum illud munis, drugi pa v okrožnici Mystici Corporis Christi. Ustanovitev se je torej zgodila z Jezusovo smrtjo na križu, kar se lahko razume kot ustanovni akt Cerkve. Jezus je od začetka javnega delovanja pa do svoje smrti na križu izgrajeval in oblikoval svojo Cerkev, s smrtjo na križu pa jo je dokončno ustanovil, ter na binkošti slovesno razglasil svetu. Nekateri teologi so poskušali ustanovni dan Cerkve iskati ravno v binkoštih, vendar je Pij XII. njihov nauk zavrnil z razlago, da je bil Sveti Duh vseskozi prisoten v Cerkvi in ne šele od binkošti naprej. Na binkoštni dan je Sveti Duh Cerkev samo potrdil in ji dal posebne darove. Natančen datum Jezusove smrti ni znan, vendar strokovnjaki kot najbolj verjetna navajajo leto 30 ali 33. Če drži prva možnost, potem se je veliki petek zgodil 7. aprila, če pa druga, pa 3. aprila.[9]

Hierarhija vodstva[uredi | uredi kodo]

Hierarhija vodstva Rimskokatoliške cerkve je sledeče:

Katoliške ustanove, osebje in demografija[uredi | uredi kodo]

Zemljevid, ki prikazuje katoličane v odstotkih glede na populacijo države
Število katoliških ustanov in osebja (podatki iz leta 2000)[16]
Ustanove
Župnije in misijoni 408.637
Osnovne in srednje šole 125.016
Univerze 1.046
Bolnišnice 5.853
Sirotišnice 8.695
Domovi za ostarele in prizadete 13.933
Lekarne, vrtci, negovalnice in druge ustanove 74.936
Skupaj 638.116
Osebje
Semeniščniki (bodoči duhovniki) 110.583
Nune 769.142
Menihi 55.057
Škofijski in redovni duhovniki 405.178
Ministranti 30.632
Stalni diakoni 27.824
Škofje 3.475
Nadškofje 914
Kardinali 183
Papež 1
Skupaj 1.402.989

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Matej 16:17-18
  2. ^ »Sv. Peter - ustanovitelj Rimskokatoliške cerkve« (MSN encarta Encyclopedia, 2007). (v angleščini)
  3. ^ "Major Branches of Religions" (v angleščini). adherents.com. Pridobljeno dne 2006-09-14. 
  4. ^ Osrednji statistični urad (2 007). Statistični letopis Cerkve 2005. Libreria Editrice Vaticana. 
  5. ^ Number of Catholics and Priests Rises, Pontifical Yearbook of 2007 Releases Data. Vir: zenit.org (12. februar 2007). Pridobljeno 9. novembra 2007. (v angleščini)
  6. ^ The Catholic Church in the United States At A Glance. Konferenca katoliških škofov v Združenih državah Amerike. Pridobljeno 9. novembra 2007. (v angleščini)
  7. ^ Lumen gentium, poglavje III.
  8. ^ Osrednji statistični urad (Februar 2007). Annuario Pontificio (Papeški letopis). Libreria Editrice Vaticana. str. 1172. ISBN 978-88-209-7908-9. 
  9. ^ Pij XII., Skrivnostno telo Jezusa Kristusa, Ljudska tiskarna v Ljubljani, Ljubljana 1944, strani 47, 70-77.
  10. ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 146.
  11. ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 152.
  12. ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 160.
  13. ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 169.
  14. ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 182.
  15. ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 189.
  16. ^ Froehle, str. 17–20, str. 30–35, str. 41–43.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]