Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Republika Slovenija
Zastava Slovenije Grb  Slovenije
Zastava Grb
HimnaZdravljica (samo 7. kitica)

Lega Slovenije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Grb MOL.svg Ljubljana
46°03′N, 14°30′E
Uradni jeziki slovenščina, italijanščina¹, madžarščina¹
Demonim Slovénec, Slovénka
Upravljanje Parlamentarna republika
 -  Predsednik Borut Pahor
 -  Premier Miro Cerar
neodvisnost od Jugoslavije 
 -  razglašena: 25. junija 1991 
 -  priznana: 1992 
Vstop v EU 1. maja 2004
Površina
 -  skupaj: 20,273 km² (153.
 -  voda (%): 0,7 %
Prebivalstvo
 -  ocena 2014: 2.061.085 (144.)
 -  štetje 2002: 1.964.036 
BDP (PKM) ocena 2014
 -  skupaj: 58,509 milijarde USD[1] (81.)
 -  na prebivalca: 28.373 USD (29.)
HDI (2010) Rast 0,892[2] (visok) (21.)
Valuta Evro ()³ (EUR)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .si4
Klicna koda +386
¹ V občinah z italijansko ali madžarsko narodno skupnostjo.

² Vir: Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo, Slovenija, 1. januar 2014
³ Pred letom 2007 je bila državna valuta slovenski tolar. Tolar je ostal v uporabi do 14. januarja 2007.
4Tako kot v ostalih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi .eu.

Slovenija (uradni naziv: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Madžarsko in na vzhodu in jugu s Hrvaško. Leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je Triglav (2864 m).

Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Slovenci predstavljajo 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin Madžari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina.

Slovenija je svojo državnost utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila s slovensko osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politični ureditvi je Slovenija parlamentarna demokracija. Med Združene narode je bila sprejeta 22. maja 1992. Danes je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO, Schengenskega sporazuma ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Slovenije.

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini in prvi slovanski zapis v latinici. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Habsburška monarhija. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.

Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Geografija Slovenije.
Relief Slovenije

Geografsko leži Slovenija v jugovzhodni Evropi na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.

Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi – 1.076.474 ha[3] (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in semenk ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu biotske raznovrstnosti je Slovenija »vroča točka« Evrope.[4] Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano človeško ribico (slednja je sicer dinarski endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Podnebje v Sloveniji je alpsko, celinsko in sredozemsko.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Gospodarstvo Slovenije.

Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita tranzicijska država s staro rudarsko-industrijsko tradicijo in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. Kmetijstvo je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja. V turizmu so pomembna obmorska letovišča (Piran, Portorož, Izola, Koper, Ankaran, Debeli rtič...), smučarska središča (Maribor, Kranjska gora, Vogel, Kanin, Rogla...) in toplice (Radenci, Moravske Toplice, Terme Čatež, Terme Dobrna, Lendava, Maribor, Ptuj, Šmarješke Toplice...).

Politika in uprava[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Politika Slovenije.
Borut Pahor
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
Miro Cerar
Predsednik vlade Republike Slovenije Miro Cerar

Vodja države je predsednik, ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi državni zbor Republike Slovenije, ki ga vodi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

Nepopolni dvodomni parlament Slovenije sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Upravna delitev Slovenije.
Zemljevid slovenskih občin leta 2007 (210 občin)
Statistične regije Slovenije

Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo predvideva Ustava. Edini tip upravne enote nižje od vlade so tako občine z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z javnim prevozom in knjižničnimi storitvami) in prostorsko načrtovanje.[5] Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.[6] Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.[5] Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.[6]

Poleg različnih neformalnih delitev na pokrajine obstaja 12 statističnih regij po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):[7]

  1. Pomurska regija
  2. Podravska regija
  3. Koroška regija
  4. Savinjska regija
  5. Zasavska regija
  6. Spodnjeposavska regija
  7. Jugovzhodna Slovenija
  8. Osrednjeslovenska regija
  9. Gorenjska regija
  10. Notranjsko - kraška regija
  11. Goriška regija
  12. Obalno - kraška regija

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – Zahodna in Vzhodna Slovenija (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja evropske regionalne politike.[5]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Demografija Slovenije.
Etnične skupine v Sloveniji
(leta 2002)
Slovenci
  
83.06%
Srbi
  
1.98%
Hrvati
  
1.81%
Bošnjaki
  
1.10%
ostali
  
4.85%
neznano
  
8.9%

Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so prikazane v tabeli.[8]

Avstrijci, Čehi, Nemci, Poljaki in Rusi predstavljajo manj kot 0,1 % prebivalstva, pri 8,90 % populacije pa je podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana življenjska doba je bila leta 2005 74 let za moške in 82 za ženske.

Povprečna naseljenost je 101 prebivalec na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju.

Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob meji z Italijo in Madžarsko), je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Kočevarščino, nekoč prevladujoči jezik oziroma nemško narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga UNESCO opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" (critically endangered language).[9]

Večja mesta[uredi | uredi kodo]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Kultura[uredi | uredi kodo]

Književnost[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Slovenska književnost.

Najstarejši še danes ohranjeni zapis v slovenščini in v kateremkoli slovanskem jeziku so brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000.

Leta 1550 je Primož Trubar na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je Jurij Dalmatin prevedel v slovenščino tudi biblijo (tako smo Slovenci dobili sveto pismo v istem času kot drugi veliki narodi), Adam Bohorič pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.

Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik Valentin Vodnik; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis Lublanske novice. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi Jernej Kopitar. Sredi 19. stoletja smo Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je Stanislav Škrabec postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še Slovenski pravopis.

Prazniki in dela prosti dnevi[uredi | uredi kodo]

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji določa naslednje praznike in dela proste dneve:[10]

Prazniki
Dela prosti dnevi

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Slovenia". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009. 
  2. ^ "Human Development Report 2010". Organizacija združenih narodov. 2010. Pridobljeno dne 6.11.2010. 
  3. ^ Golob A. "Forests and forestry in Slovenia". FAO. Pridobljeno dne 17.10.2009. 
  4. ^ Mršić N. (1997). Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave ISBN 961-90179-2-7 (COBISS)
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011. OECD Publishing. 2011. ISBN 9789264120587. 
  6. ^ 6,0 6,1 "Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci.". MMC RTV-SLO. 1.6.2013. Pridobljeno dne 30.8.2014. 
  7. ^ "Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS". Statistični urad RS. Pridobljeno dne 30.8.2014. 
  8. ^ Dolenc D. s sod. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002 (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.
  9. ^ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji
  10. ^ Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]