Slovenska krajina (Ogrska)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenska okroglina - Tótság
Distrikt Tótság oz. Districtus Tothsaghhiensis — kar Mikloš Küzmič[1] sloveni kot Slovenska okroglina — konec 18. stoletja; predstavlja nekoč najbolj južni del Gjurske škofije, kjer so živeli Slovenci med Muro in Rabo, ter avstrijsko mejo na zahodu in mejo Zalske županije na vzhodu. Pozneje so tako imenovali soboško dekanijo.

Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina[2]) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4. junija 1920.

Slovenska okroglina[uredi | uredi kodo]

Od 10. stoletja je bilo področje med Muro in Rabo del Kraljevine Ogrske. Večina področja je sodila pod (kasnejšo) Železno županijo, manjši del pa pod Zalsko županije. Slovani so živeli v zgodovinskih pokrajinah Dobrazemlja in Belmura. V 12. stoletju je gjurski škof osnoval dekanijo Tótság v Železni županiji (Tót v madžarščini pomeni Slovan). V 18. stoletju se je ime poslovenilo v Szlovenszka okroglina.

Slovenska krajina[uredi | uredi kodo]

Leta 1777 je bila osnovana sombotelska škofija. Prvi škof János Szily je takrat osnoval Distrikt Vendvidék, ki so ga domačini poimenovali Slovenska krajina.

Zahteve po avtonomiji[uredi | uredi kodo]

Podpisi pomembnih Prekmurcev proti Kleklovi avtonomiji Prekmurja

Leta 1918, z razpadom Avstro-Ogrske, so bili slovenski politiki v Slovenski krajini pred odločitvijo ali naj ostanejo del novo nastale Madžarske, naj ostanejo samostojni (Republika Slovenska krajina) ali pa se pridružijo novo nastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Madžarski voditelji so bili naklonjeni široki avtonomiji Slovenske krajine, tako je Jožef Klekl z drugimi politiki razdelal program avtonomije. Po izbruhu revolucije na Madžarskem pa se je stanje povsem spremenilo. Po kratkotrajni Murski republiki (od 29. maja 1919 do 6. junija 1919) je vojska Kraljevine SHS z mednarodnim mandatom prevzela nadzor nad področjem Prekmurja.

Klekl je leta 1920 javno zastopal program prekmurske avtonomije zaradi gospodarskih, jezikovnih, verskih in drugih posebnosti. Neznan avtor je zapisal v uvodniku Novine: Nikdar ne pozabimo svojega programa, šteri šče siromaka delavca, kmeta podpirati, ne pa velike kapitaliste, verižnike. Nikdar ne odstopimo od svoje zahteve, štera šče vsem veroizpovedim, katoličanom ino evangeličanom zasigurati versko slobodo i nikdar za pravo ne spoznamo tisto sokolsko vzgojo štera trga vero iz srca dece. Avtonomijo… Prekmurske županije, z posebnimi predpravicami, enakopravnost, našega domačega jezika, dokeč ne postane zglajeni književni jezik.[3] Zahteve je odklonil beograjski parlament.

S podpisom trianonske pogodbe, 4. junija 1920 je devet slovenskih vasi v okolici Monoštra ostalo na Madžarskem, ostale vasi Slovenske krajine pa so bile priključene h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pokrajina med državno mejo in Muro je dobila ime Prekmurje, med državno mejo in Rabo pa Porabje.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Zgodovinski časopis
  2. ^ http://www.mladina.si/tednik/200402/clanek/kul-knjige--danijel_voncina/
  3. ^ Novine 1928. št. 14.
  4. ^ www.prebold.com/casopis/casopis207/Marija_Kozar.doc