Lihtenštajn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kneževina Liechtenstein
Zastava Liechtensteina Grb Liechtensteina
Nacionalno geslo: -
Umestitev Liechtensteina v Evropi
Uradni jezik nemščina
Glavno mesto Vaduz
Knez Hans-Adam II.
Predsednik vlade Otmar Hasler
Površina
 - Skupno
 - % voda
189. na svetu
160 km²
zanemarljivo
Prebivalstvo
 - Skupno (2000)
 - Gostota
187. na svetu
32.528
203/km²
Neodvisnost 1806
Valuta švicarski frank
Časovni pas UTC+1
Državna himna Oben am jungen Rhein
Vrhnja internetna domena .LI
Nacionalna klicna koda 423

Kneževina Lihtenštajn (tudi Liechtenstein, nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo na vzhodu. Kot gorska država je priljubljeno središče za zimske športe. Znana je tudi kot davčna oaza.

Državna ureditev[uredi | uredi kodo]

Ustava iz leta 2003 opredeljuje Lihtenštajn za ustavno dedno monarhijo na demokratični in parlamentarni osnovi. Leta 1989 je državni poglavar postal knez Hans Adam II., ki ima pravico potrjevati zakone, imenovati državne uradnike in razpustiti deželni zbor. Dne 15.08.2004 je nekatere državniške pravice in dolžnosti prenesel na svojega sina in naslednika kneza Aloisa. Izvršno oblast ima vlada, ki jo imenuje deželni knez na predlog deželnega zbora.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Liechtenstein je upravno razdeljen na enajst občin (nemško Gemeinde, množina Gemeinden), ki jih večinoma sestavlja en sam kraj:

Geografija[uredi | uredi kodo]

Na zahodu državo omejuje reka Ren. Na vzhodu in jugu se razprostirajo verige gorovja Rätikona, visoke do 2500 m. Proti severu se odpira Samnaital, proti jugovzhodu dolini Valorsch in Malbun. Dolina reke Lawena se usmerja proti Renu. Najvišji vrh je Grauspitze (2599 m) na meji s švicarskim kantonom Graubünden. Za podnebje so značilna topla poletja in razmeroma mile zime. Najpomembnejše naselitveno območje je na vzhodnem delu Renske nižine, kjer pridelujejo žito, sadje, krompir in tobak. Na gorskih območjih se ukvarjajo z živinorejo. Na podnebno ugodnih sončnih pobočjih raste vinska trta.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]