Ustavna monarhija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije). Mnoge sodobne monarhije imajo izvoljen parlament, katerega predsednik ima več moči kot monarh; ta ima lahko izključno ceremonialno vlogo. Drugod je monarh vodja izvršne veje oblasti (predvsem vojske).
Med današnjimi ustavnimi monarhijami so Avstralija, Bahrajn, Belgija, Belize, Danska, Japonska, Jordanija, Kambodža, Kanada, Lesoto, Luksemburg, Malezija, Maroko, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Španija, Švedska, Tajska, Vatikan in Združeno kraljestvo. Zadnja država, ki je spremenila svoj politični sistem iz absolutne monarhije v ustavno, je Butan (leta 2007).