Politika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glej tudi: Politika (Aristotel)

Politika izhaja iz besede polis(mestna država)in besede kratein(oblast,moč,vladati)(v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.Politika ima več pomenov:

a)način vodenja, upravljanja in urejanja kake človeške skupnosti,

b)boj političnih strank in posameznikov za oblast,

c)način urejanja družbenih področij(gospodarstvo,obramba,zdravstvo,šolstvokultura,šport,kmetijstvo,zunanja politika,varovanje okolja…)Glede na uspeh na volitvah pol. stranke delimo na parlamentalne in izven parlamentalne. Prve se delijo na vladne in opozicijske.

V širšem smislu pa politika pomeni usmerjanje človekove dejavnosti katere koli vrste v določeni smeri, t.j. za uresničevanje določenega cilja.[1] Za politično delovanje je značilno, da je odločanje in izvajanje odločitev odvisno od mreže formalnih in neformalnih povezav med osebami (akterji). Politično delovanje v sodobnih družbah ni enotno, zato je upravičeno govoriti o politikah, v množini.

Machiavelli[uredi | uredi kodo]

Politične vede ali politične študije obravnavajo politično obnašanje ljudi ter način pridobivanja in uporabe politične moči. Za utemeljitelja sodobnih političnih ved med drugimi velja Niccolo Machiavelli, ki je nepristransko, brez moralnih predsodkov, obravnaval možna politična ravnanja vladarjev in/ali povzpetnikov [2].

Politika pri živalih[uredi | uredi kodo]

Zametke političnega obnašanja zasledimo pri nekaterih živalih, na primer šimpanzih. Prevlada v tropu ni odvisna le od neposrednega boja posameznika za prvo mesto, ampak tudi od njegove sposobnosti, da sklepa prijateljstva in zavezništva [3]. Pomen politike v človeški družbi poudarja misel, da človek ni le družabno bitje, ampak tudi politično bitje.

Politika na Slovenskem[uredi | uredi kodo]

Na Slovenskem ima pojem politike negativno konotacijo. Pojem politike se veže predvsem na boj za oblast, kjer cilj opravičuje sredstva. Ob odsotnosti samostojne državnosti se na Slovenskem ni razvil instrumentalni odnos do politike, temveč zgolj moralni. Državno kohezijo je zamenjevala katoliška cerkev, politično dejavnost pa nacionalno budniška kulturna dejavnost. Na Slovenskem je bila zato politika vedno posredovana s katolicizmom in nacionalizmom. Liberalni pojem politike se ni udejanil, ker gre skupaj z delitvijo na državno in civilno družbo. Kocbek je govoril o »naši vaški, popolnoma nezanimivi politiki«. Slovenska politika je bila vedno močno korporativna, s tem da se je preoblačila v vprične hegemonske tvorbe: v Avstro-Ogrski in prvi Jugoslaviji je bila katoliška, v drugi Jugoslaviji socialistična, v samostojni Sloveniji pa pluralistična. V obdobju demokratizacije se je pojem politike zreduciral na delovanje strank: volitve, sprejemanje zakonov, vodenje posameznih politik, zanemarjena pa je njegova državniška dimenzija[4].

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Igor Lukšič (1995): Politika. Objavljeno v Enciklopediji Slovenije.
  2. ^ Niccolò Machiavelli, Vladar, Mladinska knjiga (Sivi kondor XIV), Ljubljana 1966
  3. ^ Frans de Waal, Chimpanzee Politics: Power and Sex among Apes (1982, 1989), ISBN 0-8018-6336-8.
  4. ^ Igor Lukšič (1995): Politika. Objavljeno v Enciklopediji Slovenije.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]