Civilna družba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Civilna družba je skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo svoje interese in s tem skrbijo za izvrševanje javnega interesa.

Kriterij za uvrstitev med civilno-družbene organizacije je, da njen namen ni pridobivanje materialnih sredstev oziroma ustvarjanje dobička ali vstop v območje oblasti, kar je značilno za politične stranke. Pravno so zato opredeljene tudi kot neprofitne organizacije. Ni pa izključeno pridobivanje sredstev za izvajanje osnovne dejavnosti niti poklicno, plačano, delo v takih organizacijah.

Definicije civilne družbe so si zelo različne in velikokrat nasprotujoče. Največkrat se kot civilno družbo smatra:

  • nevladne organizacije
  • neprofitne organizacije
  • sindikate
  • kulturne, verske skupine
  • človekoljubne organizacije
  • dobrodelne organizacije
  • naravovarstvene skupine
  • potrošniki
  • mediji

Civilna družba je mehanizem ljudstva za vsakodnevni vpliv na oblast po volitvah. Je aktivna družba, in je bistveni del demokracije. V državah brez civilne družbe obstaja večja možnost, da oblast začne delovati ne v dobro ljudstva, ampak v dobro same sebe.

Države s civilno družbo so države z demokratično tradicijo.

Zakonska ureditev[uredi | uredi kodo]

Slovensko upravno pravo pozna skupino: politične stranke, društva in verske skupnosti. Običajno se poleg strank tudi verske skupnosti tudi ne uvrščajo med civilno-družbene organizacije, ker bi naj bil njihov neposredni namen oznanjanje ali poglabljanje določene vere in obrnjen predvsem k posameznikom - vernikom, čeprav se zlasti močnejše ukvarjajo tudi z družbenimi vprašanji, v nekaterih zgodovinskih in sedanjih družbah pa so celo obvladovala oblastno in/ali civilno sfero.

Civilno-družbene organizacije se ustanavljajo kot društva, kar pravno ureja Zakon o društvih, ZDru-1, Uradni list RS 61/2006 z dne 13. 6. 2006.