Volitve v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenija
Coat of arms of Slovenia.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Slovenija



Volitve v Sloveniji so zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije, na katerih lahko sodelujejo volilni upravičenci (vsi državljani Slovenije, ki dopolnijo 18 let) ter tako sodelujejo v politiki Slovenije.

Izvedba volitev je v pristojnosti Državne volilne komisije.

Predsedniške volitve[uredi | uredi kodo]

Predsednik Republike Slovenije je izvoljen na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, ki so razpisane na vsakih 5 let oz. v primeru smrti predsednika 15 dni po smrti. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.

Dosedanje volitve[uredi | uredi kodo]

Dosedanje volitve: 1992, 1997, 2002, 2007, 2012

Državnozborske volitve[uredi | uredi kodo]

Volilne enote v Sloveniji

V Sloveniji potekajo volitve v državni zbor v osmih volilnih enotah, vsaka od njih pa je razdeljena na 11 okrajev. V vsakem od oseminosemdesetih okrajev kandidirajo drugi kandidati. Iz vsake od osmih enot je izvoljenih 11 poslancev, ne pa tudi po en poslanec iz vsakega okraja (iz nekaterih okrajev ni izvoljen nihče, iz drugih pa tudi do štirje kandidati). Poslanski mandati se razdeljujejo na dveh ravneh. Najprej na ravni volilne enote, nato pa še (preostali mandati) na ravni države. V praksi to pomeni, da se na ravni enot razdeli okoli dve tretjini sedežev, preostala tretjina pa na ravni države. Tako se razdeli 88 mandatov. Preostala dva sedeža zasedeta predstavnika italijanske in madžarske manjšine, ki se volita posebej (v deveti in deseti volilni enoti) po tako imenovanem Borda sistemu. Na ta način je skupaj izvoljenih 90 poslancev.

Sam potek razdeljevanja glasov je sledeč:

  1. Seštejejo se vsi glasovi na državni ravni in se razporedijo po strankah.
  2. Odstranijo se glasovi za stranke oz. liste, ki niso presegle volilnega praga.
  3. Po Dhondtovi formuli se sorazmerno razdelijo sedeži na preostale stranke.
  4. Vsaka stranka oz. lista, ki je v volilni enoti dosegla dvanajstino glasov, dobi en glas in sicer sedež prejme kandidat zmagovalne stranke, ki je prejel največ glasov.
  5. Po Droopovi kvoti razdelijo nadaljnje glasove. Vsaka lista oz. stranka, ki je osvojila dve dvanajstini glasov, prejme še en sedež in sicer drugo uvrščeni kandidat. Nato se razdeljevanje nadaljuje: tisti, ki so osvojili tri dvanajstine glasov, prejmejo tretji sedež.
  6. Preostale sedeže (tretjina sedeža) se razdeli ponovno po Dhondtovi formuli. Pri tej zadnji razdelitvi pridejo v štetje tudi glasovi iz tujine.

Volilni prag[uredi | uredi kodo]

Volilni prag za vstop v parlament je 4 %.

Volilne enote[uredi | uredi kodo]

Zakon določa naslednje volilne enote [1]

  • VE1 Kranj
  • VE2 Postojna
  • VE3 Ljubljana, Center
  • VE4 Ljubljana, Bežigrad
  • VE5 Celje
  • VE6 Novo mesto
  • VE7 Maribor
  • VE8 Ptuj

Dosedanje volitve[uredi | uredi kodo]

Dosedanje volitve: 1992, 1996, 2000, 2004, 2008, 2011

Evropske volitve[uredi | uredi kodo]

Evropske volitve so volitve slovenskih evroposlancev oz. slovenskih predstavnikov v Evropskem parlamentu.

Dosedanje volitve[uredi | uredi kodo]

Dosedanje volitve: 2004, 2009, 2014.

Lokalne volitve[uredi | uredi kodo]

Lokalne volitve so volitve, ki potekajo le na določenemu ozemlju Slovenije (po navadi na ozemlju občine); na njih občani volijo svoje predstavnike za župane, občinski zbor, mestni zbor, ...

Dosedanje volitve: 1994, 1998, 2002, 2006, 2010

Referendumi[uredi | uredi kodo]

Referendum je odločanje volilnih upravičencev o referendumskem vprašanju. V Sloveniji se razlikuje med ustavnorevizijskimi, zakonodajnimi referendumi in referendumi o ustanovitvi občine. Rezultati vseh so obvezujoči, razen kadar se razpiše predhoden posvetovalni referendum na državni ali lokalni ravni. Referendumi so lahko splošni (veljajo za celotno Slovenijo) ali pa lokalni (poteka le na določenem ozemlju).

Leta 2013 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel ustavna dopolnila, s katerimi je odpravil pravico poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta predlagati referendum ter prvič uvedel kvorum - prag 20 odstotkov volilnih upravičencev, nad katerim bo referendum veljaven.[2]

Dosedanji referendumi:

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]