Religija v Sloveniji
Religija v Sloveniji je igrala in igra še zmeraj pomembno vlogo v zgodovini Slovenije.
Vsebina |
Prijavljene verske skupnosti [uredi]
Do sedaj je na Uradu za verske skupnosti registriranih 42 verskih skupnosti[1].
Verska pripadnost Slovencev [uredi]
Verska pripadnost slovenskih državljanov po popisih prebivalstva 1991 in 2002.[2]
| Vera | 1991 (%) | 2002 (%) | 2012 (%)[navedi vir] |
|---|---|---|---|
| Katoliška | 71.6 | 57.8 | 53.1 |
| Evangeličanska | 0.7 | 0.8 | 0.8 |
| Druga protestantska | 0.1 | 0.1 | 0.1 |
| Pravoslavna | 2.4 | 2.3 | 2.2 |
| Druga krščanska | 0.1 | 0.1 | 0.1 |
| Islam | 1.5 | 2.4 | 2.6 |
| Judovska | 0.0 | 0.0 | 0.1 |
| Orientalska | 0.0 | 0.1 | 0.1 |
| Druge religije | 0.0 | 0.0 | 0.1 |
| Vernik, a ne pripada nobeni veroizpovedi | 0.2 | 3.5 | 3.7 |
| Ne veruje, ateist | 0.4 | 10.1 | 30.2 |
| Ne želi odgovarjati | 4.2 | 15.7 | 6.1 |
| Neznano | 14.6 | 7.1 | 1.0 |
Po raziskavi Slovensko Javno mnenje 1992 je samo 20 % Slovencev verjelo v »osebnega boga« (nadaljnjih 39 % je reklo, da verjamejo v »boga kot eteričnega duha« ali »boga kot življenjsko silo«).
Leta 1997:
- 24 % slovenske populacije je verjelo v boga brez vsakega dvoma;
- 29 % odraslih državljanov je verjelo v »Vstajenje«;
- 37.5 % Slovencev je verjelo v nebesa, in 24 % v pekel.
Okoli polovica respondentov (51 %) je izjavila, da so verni na svoj lasten osebni način; samo 18 % jih je zatrdilo, da so verni v skladu z naukom Cerkve.
Na podlagi teh podatkov je Niko Toš[3] pokazal (s široko analizo 15 spremenljivk, ki merijo tri dimenzije religioznosti: ortodoksnost, verovanje v boga in verovanje v posmrtno življenje), da:
- okoli 1/5 (19 %) slovenskih repondentov prakticira cerkveno religioznost,
- 1/5 (21 %) prakctira avtonomno religioznost,
- 3/5 (60 %) ni vernih.
Primerjava analiz sedmih vzhodno in srednje evropskih držav pokaže, da je Slovenija (skupaj s Češko in Madžarsko) na spodnjem koncu lestvice religioznosti, s Poljsko in Hrvaško na zgornjem koncu. Raziskave tudi kažejo da je Slovenija ni zelo verna država in število vernikov se drastično manjša(ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu). Nekateri ljudi bi rekli da je to slabo, toda raziskave kažejo da manj verne države imajo manj kriminala in nasilja, ter da so ljudje na splošno srečnejši.[3]
Kontroverznosti [uredi]
Med letoma 2000 in 2003 so imele verske skupnosti z registracijo velike težave. Nov direktor Urada za Verske Skupnosti je trdil, da mu zaradi neustrezne osnove zakon ne dovoljuje registracije. S tem je bila povdarjena potreba po novem zakonu. Junija 2003 je kriza dosegla višek. Poleg drugih organizacij, je o zadevi poročal Forum 18[4]. S pomočjo pravnikov so verske skupnosti uspele in registracija se je spet začela.[5].
Zakonska ureditev od leta 2007 [uredi]
Brošura Urada Vlade RS za verske skupnosti[6] podaja v slovenščini in angleščini (neuradni prevodi) predgovor direktorja urada Draga Čeparja, zadevne člene Ustava RS, Medanarodni sporazum med RS in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, Zako o verski svobodi (Ur.l. RS 14/07) in izvlečke iz drugih zakonov in sporazumov.
Nova ureditev [uredi]
Osnutek novega zakona je pripravil Lovro Šturm, dobro znani član malteškega viteškega reda [7]. O tem zakonu ni bilo nobene »prave« razprave. Temu, kako je napisan zakon je nasprotovalo veliko diskusij, na televiziji, radiu, časopisih, in večina ljudi. Preden je zakon prišel v parlament je bilo spremenjenih nekaj členov. Toda zakon je veliko ljudi opisalo kot slabo napisan in neustrezen za rešitev veliko vprašanj, odprtje Pandorine skrinjice, ki bi kasneje omogočila korist prevladujoče cerkve. Poslanec Aleš Gulič je parlamentu predlagal alternativen zakon, vendar je Vlada Janeza Janše na vsak način hotela sprejeti svoj zakon in posledično Guličev predlog ni imel veliko možnosti, kljub temu da so strokovnjaki menili, da je veliko boljši in še posebej veliko bolj v skladu z načelom ločitve cerkvije in države, ki je vključen v Slovensko ustavo.
Viri [uredi]
- ^ Vlada RS, Urad za verske skupnosti: Podatki o registriranih cerkvah in drugih verskih skupnostih
- ^ Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002
- ^ 3,0 3,1 Toš N. (1999): (Ne)religioznost Slovencev v primerjavi z drugimi srednje-in vzhodnoevropskimi narodi. In Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), pp. 11-80. Ljubljana: FDV - IDV.
- ^ http://forum18.org/Archive.php?article_id=80 Slovenia: Pressure mounts on beleaguered senior religious official
- ^ http://forum18.org/Archive.php?article_id=128 Slovenia: Registration breakthrough for minority faiths
- ^ Država in vera v Sloveniji, Urad Vlade RS za verske skupnosti, Ljubljana 2008, vpogledano 2011-08-30
- ^ http://forum18.org/Archive.php?article_id=142 Slovenia: New religion bill will be neutral, drafter insists
Zunanje povezave [uredi]
 |
Ta članek s področja religiologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
