Seznam otokov v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnom. Avtorja: Francesco del Pedro in Marco Sebastiano Giampiccoli

Seznam otokov v Sloveniji vsebuje morske, jezerske in rečne otoke. Razvrščeni so po površini. Podatki o površinah so pridobljeni s pomočjo Atlasa okolja.

Seznam[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Vodno
telo
Naselje Opomba Površina
(km2)
Vrsta Atlas
okolja
KostanjevicaNaKrki-1.JPG Kostanjevica na Krki Krka Kostanjevica na Krki na njem se nahaja stari del najmanjšega slovenskega mesta ter najstarejšega v Posavju 0,109 rečni [1]
Kranj Sava River 01.jpg Savski otok Sava Kranj čezenj pelje Stara cesta, ki povezuje oba rečna bregova, na njem pa se nahaja trgovski center 0,108 rečni [2]
Mariborski otok.jpg Mariborski otok Drava Kamnica na njem se nahaja kopališče, pomemben pa je tudi kot habitat številnih ptic 0,097 rečni [3]
Brod-OtokLjubezni1.JPG Otok ljubezni Mura Ižakovci otok iz treh strani obdaja ozek, nekaj metrov širok rečni rokav, na njem je prizorišče raznih turističnih prireditev 0,037 rečni [4]
Otocec (3995360585).jpg Otočec Krka Otočec na njem se nahaja grad Otočec 0,020 rečni [5]
Lucijamarina.JPG Otok Piranski zaliv Lucija umetni otok, nastajal od leta 1985 dalje kot posledica izkopov solinskega blata in mulja tekom gradnje Marine Portorož, parcela na njem je v lasti Občine Piran[1] 0,019450 morski [6]
Church of the Assumption, Slovenia.jpg Blejski otok Blejsko jezero Bled na otoku se nahaja cerkev Marijinega rojstva, kapelica Matere Božje, kapelica Lurške Matere Božje, župnišče in manjši svetilnik 0,010 jezerski [7]
Burger OtokKriznaJama.jpg Otok v Križni jami jezerski podzemni otok jezerski

Nestalni jezerski otoki, ki nastanejo ob naraslih vodah[uredi | uredi kodo]

Nekdanji otoki[uredi | uredi kodo]

Morski[uredi | uredi kodo]

  • Izola - izvor imena je italijanski: isola pomeni otok. V 18. stoletju so otok povezali s kopnim.[4]
  • Koper - otok so leta 1827 z nasipom povezali z zaledjem.[5]

Otoki Ljubljanskega barja[uredi | uredi kodo]

To so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja, kjer je bilo po koncu zadnje ledene dobe obsežno plitvo jezero. Danes so to poseljeni ali nenaseljeni osamelci:

  • Babna gorica (328 m)
  • Bevke - Brdo (345 m)
  • Blatna Brezovica (326 m)
  • Grič - Dobčenica (342 m)
  • Grmez (320 m)
  • Gulč (350 m)
  • Kostanjevica (367 m)
  • Plešivica (390 m)
  • Sinja gorica (293 m)
  • Veliki vrh (373 m)
  • Zadočenca (342 m)

Rečni otoki[uredi | uredi kodo]

  • Celje - savinjski otok, ki ga ni več, ime pa sedaj nosi mestni predel Otok.
  • Gutenwerth - otok, ki ga zaradi regulacije ni več, se je nahajal med Novim mestom in Kostanjevico na Krki. Na njem se je nahajal trg Guthenwerth, ki so ga leta 1473 požgali Turki.[6]
  • Zasavje - savski otok z istoimensko vasjo streljaj od Brežic, ki jo je leta 1781 odnesla povodenj.

Pobudi za umetne otoke[uredi | uredi kodo]

  • Konec leta 2005 je bilo v medijih moč zaslediti predlog za nov umetni otok v obliki delfina, ki naj bi stal v bližini Izole.[7]
  • Drugi predlog iz leta 2009 pravtako v Izoli načrtuje tri otoke.[8]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Podatke, vključno s površino, je posredovala Marina Portorož.
  2. ^ Otok na Ljubljanskem barju, 24ur.com.
  3. ^ Matjaž Babič, Po poteh skrivnosti, Vale-Novak, Ljubljana 2001, stran 66.
  4. ^ Izola/Isola , Posta.si.
  5. ^ Zgodovina Kopra, Koper.si.
  6. ^ Werth je nemška beseda, ki pomeni ozemlje med rekama oziroma rečni otok. Otočec se je v nemščini imenoval Werd oziroma Wörtl, Otok ob Vrbskem jezeru pa Avstrijci imenujejo Maria Wörth.
  7. ^ Naravnejši nasuti otok ali ploščad na nosilcih?, Delo.si.
  8. ^ Trije otoki za več turizma, Delo.si.