Revolucije leta 1848

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu Prusije, Berlinu

Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije ("pomlad narodov"), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

[uredi] Revolucije leta 1848 v Franciji

V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti julijski monarhiji okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene volivne pravice, v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade François Guizot februarja prepovedal banket v Parizu, so se 21. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj Ludvik Filip odstopil. Oblast je prevzela nova vlada in razglašena je bila republika.

[uredi] Revolucije leta 1848 v habsburških deželah

Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure

V habsburški monarhiji se je na Dunaju 13. marca začela marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je kancler, knez Klemens Lothar Metternich odstopil.

[uredi] Zunanje povezave