Predsednik Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenija
Coat of arms of Slovenia.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Slovenija



Predsednik Republike Slovenije je najvišji politični funkcionar v Sloveniji, ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil« (102. člen ustave Republike Slovenije). Prvi predsednik je bil Milan Kučan, trenutno pa mesto predsednika zaseda nekdanji premier Borut Pahor.

Predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije (1974 - 1991)[uredi | uredi kodo]

Funkcija predsednika je bila uvedena leta 1974 z Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Naziv se je imenoval Predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije. Ta naziv ukinjen, ko je bil z novo ustavo, sprejeto 23. decembra 1991, uradno vpeljan novi, ki je v veljavi še danes: Predsednik Republike Slovenije.

Seznam predsednikov Predsedstva SR Slovenije[uredi | uredi kodo]

Ime Začetek opravljanja funkcije Konec opravljanja funkcije Stranka
1 Sergej Kraigher 1974 1979 Zveza komunistov Slovenije
2 Viktor Avbelj-Rudi 1979 1982 Zveza komunistov Slovenije
3 France Popit 1982 1988 Zveza komunistov Slovenije
4 Janez Stanovnik 1988 1990 Zveza komunistov Slovenije
5 Milan Kučan 1990 1991 Združena lista socialnih demokratov

Predsednik Slovenije (1991 - danes)[uredi | uredi kodo]

Funkcija predsednika Slovenije je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je Narodna skupščina sprejela Ustavo republike Slovenije. Ta funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnostmi predsednika je le-ta tudi vrhovni poveljnik slovenske vojske. Predsednik je neposredno izvoljen s strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma.

Glej Seznam predsednikov Republike Slovenije.

Ustava Republike Slovenije o predsedniku[uredi | uredi kodo]

V URS se členi 102-109 nanašajo na predsednika.

  • 102. člen
(funkcija predsednika republike)
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.
  • 103. člen
(volitve predsednika republike)
Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.
Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.
Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.
Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.
Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.
  • 104. člen
(prisega predsednika republike)
Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego:
Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.
  • 105. člen
(nezdružljivost funkcije predsednika republike)
Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.
  • 106. člen
(nadomeščanje predsednika republike)
V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.
Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.
  • 107.člen
(pristojnosti predsednika republike)
Predsednik republike:
  • razpisuje volitve v državni zbor;
  • razglaša zakone;
  • imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
  • postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
  • izdaja listine o ratifikaciji;
  • odloča o pomilostitvah;
  • podeljuje odlikovanja in častne naslove;
  • opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.
Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.
  • 108. člen
(uredbe z zakonsko močjo)
Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.
Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.
Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.
  • 109.člen
(odgovornost predsednika republike)
Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]