Italija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Repubblica Italiana
Italijanska republika
Zastava Italije Grb  Italije
HimnaIl Canto degli Italiani
(poznana tudi kot Inno di Mameli)
Lega Italije
Lega  Italije  (temnozelena)

– na Evropski celini  (svetlozelena & temnosiva)
– v Evropski uniji  (svetlozelena)

Glavno mesto
(in največje mesto)
Rim
41°54′N, 12°29′E
Uradni jeziki italijanščina1
Demonim Italiján, Italijánka
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik: Giorgio Napolitano
 -  predsednik Sveta ministrov: Enrico Letta
Nastanek
 -  združitev: 17. marec 1861 
 -  republika: 2. junij 1946 
Vstop v EU 25. marec 1957 (ustanovna članica)
Površina
 -  skupaj: 301,318 km² (71.
 -  voda (%): 2,4
Prebivalstvo
 -  ocena maj 2007: 59.337.888[1] (23.)
 -  štetje oktober 2001: 57.110.144 
 -  gostota: 196,9/km² (54.)
BDP (PKM) ocena 2007
 -  skupaj: 1,888 bilijonov USD [1] (8.)
 -  na prebivalca: 32.319 USD [2] (20.)
BDP (nominalno) ocena 2007
 -  skupaj: 2,067 bilijonov USD [3] (7.)
 -  na prebivalca: 35.386 USD [4] (21.)
Gini (2000) 36 (srednji
HDI (2011) Rast 0,874 (visok) (24.)
Valuta evro ()² (EUR)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .it³
Klicna koda +39
1 V Dolini Aoste je uradni jezik tudi francoščina. V pokrajini Bolzano/Bozen sta uradna jezika tudi nemščina in ladinščina. V različni meri so uradno priznani jeziki tudi sardinščina, katalonščina in korziščina na Sardiniji, albanščina in grščina v južni Italiji, okcitanščina v Piemontu, ladiniščina v pokrajini Belluno ter furlanščina in slovenščina v Furlaniji - Julijski krajini.
2 Pred letom 2002: italijanska lira.
3 Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

Italija (uradno Repubblica italiana, Italijanska republika) je obmorska država na jugu Evrope, ki sestoji v glavnem iz Apeninskega polotoka skupaj z dvema velikima otokoma v Sredozemskem morju, Sicilijo in Sardinijo. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severovzhodu na Slovenijo, na severozahodu na Francijo, na jugozahodu pa ima morsko mejo z Tunizijo. Neodvisni državi San Marino in Vatikan sta enklavi znotraj italijanskega ozemlja. Campione d'Italia (2,6 km²) je edina italijanska eksklava v Švici.

Današnja država, ki je nastala v sredini 19. stoletja z združitvijo razdrobljenih državic na Apeninskem polotoku, je po ureditvi demokratična parlamentarna republika. Sodi med visoko razvite države[2] in je regionalno pomembna sila, ustanovna članica Evropske unije ter članica zveze NATO, skupine G8 in skupine G20.

Politika[uredi | uredi kodo]

Italijanska republika je od leta 1946, ko je bila odpravljena monarhija, unitarna parlamentarna republika. Vodja države je predsednik, ki ga voli parlament za obdobje sedmih let brez možnosti podaljšanja mandata. Parlament je dvodomen, sestavljata ga Poslanska zbornica in Senat, ki imata enako politično moč, člane pa volijo državljani po proporcionalnem sistemu. Vlado vodi ministrski predsednik (uradno Predsednik ministrskega sveta, Presidente del Consiglio dei Ministri), ki ga imenuje republiški predsednik in potrdi parlament.

Italija je članica EU, NATO in OVSE. Bila je ena od ustanovnih članic Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje Evropske unije, in Zahodnoevropske unije.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Upravna delitev Italije.

Država je upravno razdeljena na 20 dežel (italijansko regione), ki so razdeljene na 110 pokrajin (italijansko provincia), od katerih so tri še v pripravi. Pokrajine se delijo na 8103 občine. S to ureditvijo je pokrito celotno državno ozemlje, torej ni drugih oblik upravnih enot.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Topografski zemljevid Italije

Italija leži v Južni Evropi in zavzema celoten Apeninski polotok z več pripadajočimi otoki, vključno z največjima, Sicilijo in Sardinijo. Na severu jo omejujejo Alpe, s katerih se steka največja reka Pad in teče po obsežni Padski nižini proti Jadranskemu morju na vzhodu. Glavnino polotoka predstavlja gorovje Apenini, ki se razprostira vse do južne konice in se v loku nadaljuje z gorovjem na severu Sicilije, v skupni dolžini 1500 km. Na jugu države se stikata evrazijska in afriška tektonska plošča, zato je ozemlje tektonsko aktivno, s 14 ognjeniki, od katerih so štirje aktivni: Etna, Stromboli, Vulcano in Vezuv. Slednji je edini aktivni ognjenik v celinski Evropi, znan po uničenju antičnih Pompejev.

Podnebje je raznoliko zaradi razgibanega površja in raztegnjenosti v smeri sever-jug. Nižinski svet na severu ima kontinentalno podnebje z vročimi, vlažnimi poletji in ostrimi zimami, v gorah severno od njega pa je podnebje alpsko. Južno od Firenc in v obalnih predelih Ligurije ter Toskane prevladuje sredozemski vpliv, zato ima to območje topla, suha poletja in blage zime, čeprav je lahko v hriboviti notranjosti pozimi bistveno hladneje kot ob obalah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Italije.
Zemljevid Italije iz leta 1853

Italija je edina evropska pokrajina, ki je v teku stoletij ohranila vedno isto ime kljub raznim zgodovinskim preobratom, saj se je še za časa Etruščanov (8. stoletje pr. n. št.) Apeninski polotok imenoval Italija. Od takrat so na tem ozemlju bivali številni narodi in razvilo se je več kultur. Zgodovinsko najpomembnejši so bili gotovo stari Rimljani, ki so svojo oblast razširili daleč po vsem tedaj znanem svetu.

Po razpadu tega velikega imperija je vladala na ozemlju današnje Italije politična zmeda, ki je trajala več kot tisoč let. Prva se je v tem neredu organizirala Rimskokatoliška cerkev, nato so začela rasti mesta in male republike. Tako je bilo doseženo določeno ravnovesje, na podlagi katerega se je razvila bogata kulturna, socialna in politična dejavnost Risorgimenta. V devetnajstem stoletju so se vse politične enote na polotoku združile v skupno državo, najprej kraljevino in nato republiko. Izjemi sta le papeževa država, ki se je močno skrčena opredelila za samostojnost in ustanovila Vatikan, in mala republika San Marino

Slovenci in Slovani v Italiji[uredi | uredi kodo]

V Italiji živi, poleg poznane skupnosti Slovencev, še ena skupnost Slovanov: Moliški Hrvati, potomci Hrvatov, ki so se preselili na današnje področje v 15. stoletju.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Istat - Monthly demographic balance (January–May 2007)" (v angleščini). Istituto Nazionale di Statistica. Pridobljeno dne 2008-01-17. 
  2. ^ "Human Development Index and its components". Program Združenih narodov za razvoj. 2011. Pridobljeno dne 7.2.2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]