Antiproton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Antiproton
Sestava: 2 antikvarka u, 1 antikvark d
Statistika: fermionska
Skupina: hadron
Interakcija: močna, šibka, gravitacija, elektromagnetna
Simbol(i):  \bar p \,
Antidelec: proton ( p \,)
Predpostavil: Paul Adrien Maurice Dirac
Odkril: Emilio Gino Segrè,
Owen Chamberlain (1955)
Masa: 938 MeV/c2
1836,152674 m_e \, [1]
Električni naboj: -1 e0
Spin: 1/2
Izospin: 1/2

Antiproton (oznaka  \bar p \,) je antidelec protona. Njegov naboj je -1 osnovnega naboja. Antiproton je predvidel že britanski fizik in matematik Paul Adrien Maurice Dirac (1902 – 1984) v letu 1933 [2] Obstoj antiproton sta s poskusi potrdila v letu 1955 na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyu, italijansko-ameriški fizik Emilio Gino Segrè (1905 – 1989) in ameriški fizik Owen Chamberlain (1920 – 2006). Oba sta za odkritje dobila leta 1959 Nobelovo nagrado za fiziko.

Antiproton je sestavljen iz dveh antikvarkov u in enega antikvarka d ( \bar u \bar u \bar d \,). Lastnosti antiprotona so podobne lastnostim protona.

Antiproton je tudi sestavni del najenostavnejšega antiatoma, to je antivodika. Njegovo barionsko število je negativno (-1), čudnost in čar sta enaka 0. Antiprotone so opazili tudi v kozmičnih žarkih. Nastali so pri trkih kozmičnih protonov z atomskimi jedri v medzvezdnem prostoru. Pri tem je prišlo do reakcije :

 p + A \to p + \bar p + p + A \,

kjer je z  A \, označeno atomsko jedro. Antiprotoni se po trku gibljejo po galaksiji in pridejo tudi do Zemlje.

Antiprotoni anihilirajo s protoni. Pri tem nastane nekaj pionov. Anihilirajo pa lahko tudi z nevtronom.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hori M et al. (2006). "Determination of the antiproton-to-electron mass ratio by precision laser spectroscopy of pHe+". Phys Rev Lett 96 (24): 243401. doi:10.1103/PhysRevLett.96.243401. PMID 16907239. 
  2. ^ Predavanje Diraca leta 1933

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]