Antiproton

Antiproton
Sestava:	2 antikvarka u, 1 antikvark d
Statistika:	fermionska
Skupina:	hadron
Interakcija:	močna, šibka, gravitacija, elektromagnetna
Simbol(i):	$\bar p \,$
Antidelec:	proton ($p \,$)
Predpostavil:	Paul Adrien Maurice Dirac
Odkril:	Emilio Gino Segrè, Owen Chamberlain (1955)
Masa:	938 MeV/c2 1836,152674 $m_e \,$
Električni naboj:	-1 e0
Spin:	1/2
Izospin:	1/2

Antiproton (oznaka $\bar p \,$) je antidelec protona. Njegov naboj je -1 osnovnega naboja. Antiproton je predvidel že britanski fizik in matematik Paul Adrien Maurice Dirac (1902 – 1984) v letu 1933 Obstoj antiproton sta s poskusi potrdila v letu 1955 na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyu, italijansko-ameriški fizik Emilio Gino Segrè (1905 – 1989) in ameriški fizik Owen Chamberlain (1920 – 2006). Oba sta za odkritje dobila leta 1959 Nobelovo nagrado za fiziko.

Antiproton je sestavljen iz dveh antikvarkov u in enega antikvarka d ($\bar u \bar u \bar d \,$). Lastnosti antiprotona so podobne lastnostim protona.

Antiproton je tudi sestavni del najenostavnejšega antiatoma, to je antivodika. Njegovo barionsko število je negativno (-1), čudnost in čar sta enaka 0. Antiprotone so opazili tudi v kozmičnih žarkih. Nastali so pri trkih kozmičnih protonov z atomskimi jedri v medzvezdnem prostoru. Pri tem je prišlo do reakcije :

$p + A \to p + \bar p + p + A \,$

kjer je z $A \,$ označeno atomsko jedro. Antiprotoni se po trku gibljejo po galaksiji in pridejo tudi do Zemlje.

Antiprotoni anihilirajo s protoni. Pri tem nastane nekaj pionov. Anihilirajo pa lahko tudi z nevtronom.

Zunanje povezave

• Antiproton na Universe Today (v angleščini)
• Proizvodnja nizkoenergijskih antiprotonov }(v angleščini)
• Najhladnejši antiprotoni (v angleščini)