Molize

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Regione Molise
Italijanska dežela Molize
Grb
Glavno mesto Campobasso
Pokrajine Campobasso, Isernia
Občine Seznam 136 občin
Površina 4.438 km²
Prebivalstvo 320.601 (21.10.2001)
Gostota 72
MOL-Mappa.png

Molize (v italijanskem izvirniku Molise [molìze]) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Meji na severu z Jadranskim morjem in z deželo Abruci, na zahodu z Lacijem, na jugu s Kampanijo in na vzhodu z Apulijo. Do leta 1964 je bila združena z Abruci v eno samo deželo. Deli se na dve pokrajini: Campobasso (84 občin) in Isernia (52 občin),.

Zemljepisna lega in podnebje[uredi | uredi kodo]

Molize je gorata (55%) in gričevnata (45%) dežela, ki se od Apeninov spušča na severovzhod proti Jadranskemu morju. Najvišji vrh je v skupini Meta (2241 m), kjer se stikajo dežele Molize, Abruci in Lacij. Reke so hudourniki, ki so spomladi zelo deroči, čez poletje pa skoraj usahnejo. Edina izjema je reka Biferno, ki iz več izvirov dobiva velike in stalne količine vode skozi vse leto. Zaradi peščene obale Jadranskega morja so spomladanski hudourniki ob izlivih toliko izpodkopavali rečno dno, da so se ob obali ustvarjali pravi naravni jezovi in nastajala so peščena močvirja. Šele v zadnjih desetletjih je načrtna bonifikacija hudourniških strug pridobila več urejenih plaž, ki so večinoma namenjene za turizem (kopališča, avtokampi).

Podnebje je sredozemsko samo na ozkem obalnem pasu in se postopoma spremeni z naraščanjem nadmorske višine. Značilne so predvsem zelo ostre zime: Campobasso, čeprav leži na isti zemljepisni širini kot Barcelona in otok Krf, ima srednjo zimsko temperaturo 2°C kakor Bruselj.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dežela je antična domovina plemena Sanitov, ki se je najdlje upiralo Rimskemu širjenju po vsem polotoku, a se je moralo po desetletjih spopadov le vdati. Mesto Isernia je postalo rimska kolonija leta 252 pr. n. št., Venafro okoli leta 27 pr. n. št., Bojano okoli leta 75. Po Rimljanih so v šestem stoletju vladali Goti in Bizantinci, od leta 572 dalje Langobardi. Ko so Langobardi sprejeli katoliško vero, je cerkev posebno v teh krajih močno pridobila na ugledu in v oblasti. Pod Normani, ki so deželo uredili v fevde, se je uveljavilo mesto Bojano in leta 1053 se tu prvič pojavi plemiška rodbina Molisio, po kateri bo dobila ime vsa dežela. Ti plemiči so izumrli leta 1168 in oblast je prešla Španski kraljevini in v trinajstem stoletju Frideriku II. Ta je dal tod zgraditi več gradov in velikih cerkva, med katerimi katedralo v mestu Termoli. V zgodnjem srednjem veku so se priselile v deželo večje skupine Romov in Slovanov, v petnajstem stoletju tudi albanskih in hrvaških beguncev pred turškimi vpadi. Med šestnajstim in osemnajstim stoletjem je vsled aragonske slabe uprave in prekinitve stikov s sosednjimi pokrajinami dežela ekonomsko propadla. Borbonci so stanje še poslabšali, razvilo se je razbojništvo in niti zedinjenje s Kraljevino Italijo ni pomagalo.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Ozemlje dežele je glinasto in razorano od hudournikov, ki niso primerni za ustrezno namakanje polj. Zato je kmetijstvo, ki je glavna gospodarska panoga dežele, zaostalo in ne pripomore niti k najmanjšemu razvoju industrije. Glavni pridelek, žito, se goji ekstenzivno, medtem ko so intenzivno obdelovana in umetno namakana le manjša področja. Industrijski razvoj se mora boriti tudi s pomanjkanjem cestnih in železniških povezav, saj poteka ves promet na visokih legah, v kolikor so doline v glavnem usadne in težko prevozne. Celo turizem je zaradi pomanjkanja struktur slabo zastopan. V zadnjih desetletjih je sicer prišlo do določenega napredka na vseh gospodarskih področjih, posebno v okolici Campobassa, a v primerjavi z ostalimi italijanskimi deželami je Molize še vedno med najbolj zaostalimi področji.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]