Otok
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ótok je del kopnega sveta, obdan z vodo. Arhipelag je več otokov skupaj, atol pa je koralni otok.
Vsebina |
[uredi] Največji otoki
Največji otoki in njihova površina v km2:
- Grenlandija 2.175.600
- Nova Gvineja 790.000
- Borneo 743.330
- Madagaskar 587.041
- Baffinov otok 507.451
- Sumatra 425.000
- Honšu 227.414
- Celebes 227.654
- Velika Britanija 219.000
- Viktorijin otok 217.291
- Ellesmere 196.236
- Južni otok (Nova Zelandija) 150.737
- Java 126.700
- Severni otok (Nova Zelandija) 114.050
- Nova Fundlandija 108.860
- Kuba 105.007
- Luzon 104.688
- Islandija 102.828
- Mindanao 94.630
- Irska 84.406
- Hokaido 78.073
- Sahalin 76.400
- Hispaniola 74.700
- Banksov otok 70.028
- Sri Lanka 65.268
[uredi] Otoki v Sloveniji
Slovenija nima otokov v morju, na sladkih vodah pa ima nekaj manjših. Edini otok na jezerih je Blejski otok, ki leži sredi Blejskega jezera.
Na Dravi tik nad Mariborom pod istoimensko hidroelektrarno je naravni rečni otok – Mariborski otok, na njem je že od leta 1927 kopališče.
Na reki Krki sta dva umetna otoka: Otočec z gradom (pri Novem mestu), ter edini stalno naseljeni slovenski otok Kostanjevica na Krki.
Do 19. stoletja je tudi Koper ležal na otoku, ki se je pozneje povezal s kopnim. Prav tako je na otoku včasih ležala tudi Izola (Isola pomeni v italijanščini otok).
V Sloveniji je tudi podzemni otok. Nahaja se na potoku Farovščica v Križni jami.
[uredi] Glej tudi
- Polotok
- Rt
- Otok - mestni predel v Celju
- Otok, Bela krajina - kraj v Beli krajini
- Seznam otokov v Sloveniji
- Seznam otokov na Hrvaškem
- Seznam otokov v Italiji
[uredi] Zunanje povezave
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
