Podnebje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj.

Podnébje (klíma) je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju. Podnebje ni odvisno samo od dogodkov v atmosferi, ampak od medsebojnega vpliva vseh okoliščin (sestava in poraščenost tal, vlaga in pritisk zraka, bližina morja, nadmorska višina, vetrovnost, sevanje sonca,...).

Veda, ki preučuje vplive na podnebje, se imenuje klimatologija.

Definicija pojma klima (podnebje)[uredi | uredi kodo]

Osnovne podnebne značilnosti za Ljubljano (klimatski diagram):
- povprečne mesečne padavine v mm (modro, lestvica na desni) in
- razpon med povprečno minimalno in povprečno maksimalno temperaturo (rdeče, lestvica na levi),
- po mesecih v letu
Klimatski diagram za Adis Abebo, Etiopija

Klimatski sistem obsega izjemno veliko spremeljivk in zajema veliko različnih časovnih in prostorskih skal. V zadnjih 150 letih zato naletimo na številne definicije[1].

  • Julius von Hann, 1883: Skupnost meteoroloških pojavov, ki označujejo povprečno stanje atmosfere na kaki lokaciji
  • Wladimir Köppen (1931): Splet atmosferskih pogojev, ki naredijo neko lokacijo bolj ali manj primerno za življenje ljudi, živali in rastlin.
  • Meteorološki slovar DMS: Značilnosti vremena nad kakim območjem v daljšem časovnem obdobju (praviloma 30 let)
  • Alexey Fedorov: Splet vremenskih pogojev tipičnih za regijo skupaj z opisom njihove pogostnosti in sezonske spremenljivosti
  • Kendal McGuffie & Ann Henderson-Sellers: Vse statistike klimatskih stanj dobljene v dogovorjenem časovnem obdobju (sezona, dekada ali daljše obdobje) izračunane za celotno oblo ali za izbrano regijo.

Vplivi človeka na podnebje[uredi | uredi kodo]

Z množično uporabo naravnih virov in tehnologij ljudje pogosto nehote posegamo v podnebje. Znan je učinek tople grede, ki je verjetno najpomembnejši dejavnik opazovanih spremeb podnebja v zadnjem stoletju. Vzroki in posledice so pogosto tako zapleteni, da jih še zdaleč ne obvladujemo (ozonska luknja, izpust CO2, sečnja deževnega gozda, izumiranje vrst,...).

Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • ARSO, Vreme in podnebje
  • Klimatski diagrami na Wikicommons [1]