Arktični ocean

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oceani na Zemlji
(Svetovni ocean)
Arktični ocean

Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj. Je najmanjši in najplitvejši izmed petih oceanov na Zemlji. Nekateri oceanografi ga imenujejo Arktično (Severno) morje (kot eno od morij Atlantskega oceana) oziroma Severno ledeno morje, vendar ga Mednarodna hidrografska organizacija šteje za ocean.

Ocean zapolnjuje kotlino, ki je približno okrogla. Pokriva površino približno 14.090.000 km², kar je malo manj kot 1,5 krat več od površine ZDA. Dolžina obalne črte meri 45.389 km. Ocean je dokaj zaprt, obkrožajo ga Evrazija, Severna Amerika, Grenlandija in številni otoki. Vključuje naslednja morja in zalive:

S Tihim oceanom ga povezuje Beringov preliv, z Atlantskim pa Grenlandsko morje.

Podmorski hrbet Lomonosova razdeljuje Arktični ocean v dve kotlini: Nansenovo ali Evrazijsko, ki je globoka med 4.000 in 4.500 m, ter Severnoameriško ali Hiperborejsko, ki je globoka okrog 4.000 m. Topografijo oceanskega dna med zaznamujejo prelomnice, globokomorske ravnine in kotline. Povprečna globina Arktičnega oceana je zaradi dolge podaljšane celinske police na evrazijski strani le 1.038 m.

Na ledu lahko najdemo tako morske sesalce kot tudi jedrske podmornice.

Največji dotok vode prihaja z Norveškim tokom iz Atlantika. Tok nato teče ob evrazijski obali, voda pa vteka skozi Beringov preliv tudi iz Pacifika. Zahodnogrenlandski tok predstavlja največji odtok. Temperatura in slanost sta odvisni od letnega časa, saj nanju vpliva taljenje in nastajanje ledu. Led prek leta pokriva večino površine oceana in s tem povzroča dolgotrajnejša obdobja temperatur, nižjih od ledišča.

Arktika je glavni vir zelo hladnega zraka, ki se neizogibno premika proti ravniku in se na poti v srednjih zemljepisnih širinah meša s toplejšim zrakom ter povzroča dež in sneg. Na območjih, kjer je gladina vse leto poledenela, je malo morskega življenja. To je bogatejše v odprtih, posebno južnejših območjih oceana.

Najvažnejši pristanišči na obalah oceana sta ruska Murmansk in Arhangelsk. Prek oceana poteka najkrajša zračna pot med Zahodno obalo ZDA in Evropo, ob evrazijski obali oceana pa Severovzhodni prehod, najkrajša morska pot med Atlantskim in Tihim oceanom.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]