Južna Amerika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike
Bariloche- Argentina2.jpg

Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli. Južna Amerika leži med Pacifikom in Atlantikom, v Panami pa se stika z edino drugo celino, Severno Ameriko. Južna Amerika zavzema večji del Latinske Amerike. Po površini je manjša od Severne Amerike, Azije in Afrike, vendar večja od Evrope. Delimo jo na tri nižavja, dve višavji in eno veliko gorsko verigo: Amazonsko, Laplatsko in Orinoško nižavje, Brazilsko in Gvajansko višavje in gorstvo Andov.

Po površini je Južna Amerika na četrtem mestu, po prebivalstvu pa na petem. Obsega 17.840.000 km2 in ima 331 425 000 prebivalcev. Njena najvišja gora je Aconcagua (Argentina) 6960 m, najdaljša reka Amazonka (Brazilija) 6516 km in največje jezero Titikaka (Bolivija / Peru) 8340 km².

Falklandski otoki[uredi | uredi kodo]

Leta 1592 je v Atlantskem oceanu odkril angleški pomorec John Davis na krovu ladje DESIRE. Leta 1960 so otoke poimenovali po viskontu Falklandu, zakladniku britanske mornarice. V različnih obdobjih so otoke zasedli Angleži, Španci, Francozi in Argentinci. Na Falklandskih otokih živijo pingvini.

Indijanci[uredi | uredi kodo]

Prva ljudstva v Južni Ameriki so bila indijanska. V nižinah so Indijanci živeli v majhnih vaseh in nabirali hrano po gozdovih, v Andih pa so ustvarili velike civilizacije. Evropski osvajalci so te velike kulture uničili in danes živi v gozdovih samo še nekaj odročnih plemen tako, kot so živeli njihovi predniki. Vendar grozi huda nevarnost, da bodo z izsekavanjem deževnega gozda zaradi kmetovanja in rudarjenja uničili tudi te zadnje sledi indijanske družbe.

Industrija[uredi | uredi kodo]

Južnoameriška industrija je nasplošno nerazvita. Večji del se drži mest in po večini predeluje kmetijske proizvode. Tekstilni delavci predejo in tkejo tkanine iz volne ovc in lam. Drugi tovarniški delavci pripravljajo in konservirajo meso ali pa ga zamrzujejo za izvoz. Veliko ljudi je zaposlenih tudi v rudarstvu, gozdarstvu in ribištvu.

Rudna bogastva[uredi | uredi kodo]

Več kot četrtina svetovnih zalog bakra leži v zahodnem Čilu. Druge rude so v Andih. Nafta, ki so jo v 20. letih 20.st. našli v jezeru Maracaibu, je Venezuelo popeljala med prve proizvajalke nafte na svetu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

  • Od 200 pr. n. št. do 600 n.š. - Država Naskov v Peruju
  • 600 - Mestne države v Peruju
  • 1000 - 1470 - Kraljestvo Čimujev v Peruju
  • 1200 - Inkovska država v Boliviji, Čilu, Ekvadorju in Peruju
  • 1494 - Portugalska in Španija si razdelita Novi svet
  • 1499 - 1510 - Amerigo Vespucci raziskuje obalo Južne Amerike, celina dobi ime po njem
  • 1530 - Portugalci se naseljujejo v Braziliji
  • 1532 - 1533 - Španci osvojijo Inkovsko državo
  • 1545 - v Peruju odkrijejo srebro
  • 1808 - 1825 - Osamosvojitvene vojne portugalskih in španskih kolonij
  • 1822 - 1889 - Brazilsko cesarstvo
  • 1879 - 1884 - Vojne zaradi mej med Perujem, Čilom in Bolivijo
  • 1932 - 1935 - vojna med Paragvajem in Bolivijo zaradi spornega ozemlja
  • 1946 - Juan Peron postane predsednik Argentine
  • 1967 - Che Guevaro ubijejo v Boliviji
  • 1973 - vojaški državni udar v Čilu, ubijejo predsednika Allendeja.

Države Južne Amerike[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]