Južna Amerika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Južna Amerika
South America (orthographic projection).svg
Površina 17.840.000 km2
Št. prebivalcev 385.742.554 (2011, 5.)
Gostota naseljenosti 21,4 preb./km2
Demonim Južnoameričani
Države 13
Odvisna ozemlja 3
Jeziki portugalščina, španščina in drugi
Čas UTC-2 do UTC-5
Največja mesta Zastava Brazilije São Paulo
Zastava Argentine Buenos Aires
Zastava Brazilije Rio de Janeiro
Zastava Kolumbije Bogotá
Zastava Peruja Lima
Zastava Čila Santiago
Zastava Venezuele Caracas
Zastava Kolumbije Medellín
Zastava Brazilije Belo Horizonte
Zastava Kolumbije Cali
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike
Bariloche- Argentina2.jpg

Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli. Južna Amerika leži med Pacifikom in Atlantikom, v Panami pa se stika z edino drugo celino, Severno Ameriko. Južna Amerika zavzema večji del Latinske Amerike. Po površini je manjša od Severne Amerike, Azije in Afrike, vendar večja od Evrope. Delimo jo na tri nižavja, dve višavji in eno veliko gorsko verigo: Amazonsko, Laplatsko in Orinoško nižavje, Brazilsko in Gvajansko višavje in gorstvo Andov.

Po površini je Južna Amerika na četrtem mestu, po prebivalstvu pa na petem. Obsega 17.840.000 km2 in ima 331 425 000 prebivalcev. Njena najvišja gora je Aconcagua (Argentina) 6960 m, najdaljša reka Amazonka (Brazilija) 6516 km in največje jezero Titikaka (Bolivija / Peru) 8340 km².

Falklandski otoki[uredi | uredi kodo]

Leta 1592 je v Atlantskem oceanu odkril angleški pomorec John Davis na krovu ladje DESIRE. Leta 1960 so otoke poimenovali po viskontu Falklandu, zakladniku britanske mornarice. V različnih obdobjih so otoke zasedli Angleži, Španci, Francozi in Argentinci. Na Falklandskih otokih živijo pingvini.

Indijanci[uredi | uredi kodo]

Prva ljudstva v Južni Ameriki so bila indijanska. V nižinah so Indijanci živeli v majhnih vaseh in nabirali hrano po gozdovih, v Andih pa so ustvarili velike civilizacije. Evropski osvajalci so te velike kulture uničili in danes živi v gozdovih samo še nekaj odročnih plemen tako, kot so živeli njihovi predniki. Vendar grozi huda nevarnost, da bodo z izsekavanjem deževnega gozda zaradi kmetovanja in rudarjenja uničili tudi te zadnje sledi indijanske družbe.

Industrija[uredi | uredi kodo]

Južnoameriška industrija je nasplošno nerazvita. Večji del se drži mest in po večini predeluje kmetijske proizvode. Tekstilni delavci predejo in tkejo tkanine iz volne ovc in lam. Drugi tovarniški delavci pripravljajo in konservirajo meso ali pa ga zamrzujejo za izvoz. Veliko ljudi je zaposlenih tudi v rudarstvu, gozdarstvu in ribištvu.

Rudna bogastva[uredi | uredi kodo]

Več kot četrtina svetovnih zalog bakra leži v zahodnem Čilu. Druge rude so v Andih. Nafta, ki so jo v 20. letih 20.st. našli v jezeru Maracaibu, je Venezuelo popeljala med prve proizvajalke nafte na svetu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

  • Od 200 pr. n. št. do 600 n.š. - Država Naskov v Peruju
  • 600godina - Mestne države v Peruju
  • 1000 - 147godina0 - Kraljestvo Čimujev v Peruju
  • 1200 - Inkovska država v Boliviji, Čilu, Ekvadorju in Peruju
  • 1494 - Portugalska in Španija si razdelita Novi svet
  • 1499 - 1510 - Amerigo Vespucci raziskuje obalo Južne Amerike, celina dobi ime po njem
  • 1530 - Portugalci se naseljujejo v Braziliji
  • 1532 - 1533 - Španci osvojijo Inkovsko državo
  • 1545 - v Peruju odkrijejo srebro
  • 1808 - 1825 - Osamosvojitvene vojne portugalskih in španskih kolonij
  • 1822 - 1889 - Brazilsko cesarstvo
  • 1879 - 1884 - Vojne zaradi mej med Perujem, Čilom in Bolivijo
  • 1932 - 1935 - vojna med Paragvajem in Bolivijo zaradi spornega ozemlja
  • 1946 - Juan Peron postane predsednik Argentine
  • 1967 - Che Guevaro ubijejo v Boliviji
  • 1973 - vojaški državni udar v Čilu, ubijejo predsednika Allendeja.

Države in teritoriji[uredi | uredi kodo]

Pet največjih mest v Južni Ameriki
São Paulo, Brazilija
Bogotá, Kolumbija
Santiago, Čile
Lima, Peru
Rio de Janeiro, Brazilija
Država ali ozemlje Površina
(km²)[1]
Prebivalstvo
(ocena julij 2009)[1]
Gostota prebivalstva
(na km2)
Glavno mesto
Zastava Argentine Argentina 2.766.890 km² 40.482.000 14,3 Buenos Aires
Zastava Bolivije Bolivija 1.098.580 km² 9.863.000 8,4 La Paz in Sucre[2]
Zastava Brazilije Brazilija 8.514.877 km² 191.241.714 22,0 Brasília
Zastava Čila Čile[3]   756.950 km² 16.928.873 22 Santiago
Zastava Kolumbije Kolumbija 1.138.910 km² 45.928.970 40 Bogotá
Zastava Ekvadorja Ekvador   283.560 km² 14.573.101 53,8 Quito
Zastava {{{alias2}}} Falklandski otoki (Združeno kraljestvo)[4]    12.173 km² 3,140[5] 0,26 Port Stanley
Zastava {{{alias2}}} Francoska Gvajana (Francija)    91.000 km² 221.500[6] 2,7 Cayenne (Préfecture)
Zastava Gvajane Gvajana   214999 km² 772.298 3,5 Georgetown
Zastava Paragvaja Paragvaj   406.750 km² 6.831.306 15,6 Asunción
Zastava Peruja Peru 1.285.220 km² 29.132.013 22 Lima
Zastava {{{alias2}}} Južna Georgia in
Južni Sandwichevi otoki
(Združeno kraljestvo)
[7]
    3.093 km² 20 0 King Edward Point[8]
Zastava Surinama Surinam   163.270 km² 472.000 3 Paramaribo
Zastava Urugvaja Urugvaj   176.220 km² 3.477.780 19,4 Montevideo
Zastava Venezuele Venezuela   916.445 km² 31.648.930 30,2 Caracas
Skupaj 700717824513000000017.824.513 7008385742554000000385.742.554 21,5

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Podatki za kopne površine in prebivalstvo so iz The 2008 World Factbook, ki trenutno uporablja podatke iz julija 2007, razen če ni drugače navedeno.
  2. ^ La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije;
  3. ^ Vključuje Velikonočni otok v Pacifiku, Čilensko ozemlje, ki ga pogosto vključujejo v Oceanijo. Santiago je administrativno glavno mesto Čila; Valparaíso je sedež parlamenta.
  4. ^ Zahteva jih Argentina.
  5. ^ "Falkland Islands: July 2008 population estimate". Cia.gov. Pridobljeno dne 2012-05-21. 
  6. ^ (January 2009) (v francoščini) INSEE, Government of France. "Population des régions au 1er janvier". Pridobljeno dne 2009-01-20. 
  7. ^ Zahteva ga Argentina; Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki v Južnem Atlantskem oceanu se pogosto povezuje z Antarktiko (zaradi njene bližine) in nima stalnega prebivalstva; ima le občasno skupino 100 raziskovalcev in obiskovalcev.
  8. ^ http://country-facts.findthedata.org/q/240/2390/What-is-the-capital-city-of-South-Georgia-And-The-South-Sandwich-Islands-a-country-in-the-continent-of-Oceania

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]