Soja

Soja
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
Deblo:	Magnoliophyta (semenke);
Poddeblo:	Magnoliophyta (kritosemenke);
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnica);
Red:	Fabales (stročnice);
Družina:	Fabaceae (metuljnice);
Poddružina:	Faboideae;
Rod:	Glycine;
Vrsta:	G. max;
Znanstveno ime
	Glycine max; (L.) Merr.

Soja
Hranilna vrednost na 100 g

Energija: 30 kcal 130 kJ

Ogljikovi hidrati:	5.94 g
- sladkorji: 4.13 g
- vlaknine: 1.8 g
Maščobe:	0.18 g
- nasičene: 0.046 g
- mononenasičene: 0.022 g
- polinenasičene: 0.058 g
Proteini:	3.04 g
Voda:	90.4 g
Vitamin A ekviv. 1 μg	0%
Vitamin B6 0.088 mg	7%
Vitamin B12: 0 μg	0%
Vitamin C: 13.2 mg	22%
Vitamin K: 33 μg	31%
Kalcij: 13 mg	1%
Železo: 0.91 mg	7%
Magnezij: 21 mg	6%
Fosfor: 54 mg	8%
Kalij: 149 mg	3%
Natrij: 6 mg	0%
Cink: 0.41 mg	4%

Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Soja (znanstveno ime Glycine max) je stročnica visoke hranljive vrednosti. Obstajajo razne vrste soje, ki se med seboj močno razlikujejo in to ne samo po obliki zrna, barvi in okusu, pač pa tudi po kemični sestavi. Soja vsebuje zelo velik odstotek maščob - povprečno 19 % in beljakovin - povprečno 37 % ter pomembne količine vitaminov A in B skupine. Soja se v prehrani uporablja podobno kot druge stročnice, vendar njen okus in vonj večini ljudem ni prijeten, zato jo uporabljajo v industriji prehrane predelano kot:

Vsebina

1 Posledice gojenja gensko spremenjene soje
2 Največji svetovni pridelovalci soje v letu 2005
3 Glej tudi
4 Zunanje povezave

Posledice gojenja gensko spremenjene soje[uredi]

Soja je ena od rastlin, ki se gensko manipulira, gensko spremenjena soja pa se uporablja v vse več izdelkih.

V Svetu se nenehno povečuje gojenje gensko spremenjene soje, obenem pa povečuje škodljivo delovanje na okolje. V Južni Ameriki so zaradi gojenja takšne soje uničena cela prostranstva gozda, pamp in travnikov, samo v Argentini 15 milijonov hektarov (leta 2005 so zasejali 99 % z gensko spremenjeno sojo). Stanje se iz leta v leto poslabšuje, zlasti zaradi povpraševanja po bio-gorivu. Sejanje GSO-soje ne zmanjšuje porabe pesticidov, nasprotno, celo povečuje jo - (članki v nem [1] in en [2] in [3], pridelana soja tudi škodljivo deluje na okoliško divjad. Pri gojenju te soje uporabljajo herbicid Roundup, kateri je smrtonosen tako za vodne živali, zlasti žabe, kot tudi človeka. Genskih sprememb ni mogoče popolnoma nadzirati, saj mutirajo in kvarijo genetski zapis, s tem pa lahko povzročajo maličenje, zastrupljajo telo in povzročajo alergijske reakcije. V zadnjem letu se je vsul plaz prepovedi in razsodb proti GSO-poljščinam, kot npr.:

Romunija je januarja 2007 prepovedala gojenje GSO-soje.
Grčija je prepovedala promet z GSO-semeni.
Mehika je prepovedala gojenje GSO-koruze.
Ekvador je prepovedal uvoz hrane z GSO v sklopu pomoči v prehrani.
Slovenija ima v pripravi zakon, ki omejuje sajenje GSO-rastlin, vendar je ta v nasprotju z evropskimi predpisi, močne so tudi civilne iniciative proti GSO

Največji svetovni pridelovalci soje v letu 2005[uredi]

Po podatkih mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano- FAO, je bilo v letu 2005 na Svetu pridelano 214.347.289 ton soje. Spodnja tabela prikazuje 15 največjih pridelovalk soje, po vrstnem redu pridelanih količin v tonah:

Največji pridelovalci soje v Svetu (leto 2005)
Mesto	Država	Količina (v t)	Mesto	Država	Količina; (v t)
1	ZDA	82.820.050	9	Indonezija	797.135
2	Brazilija	50.195.000	10	Italija	587.876
3	Argentina	38.300.000	11	Rusija	587.000
4	Ljudska republika Kitajska	16.900.300	12	Nigerija	465.000
5	Indija	6.600.000	13	Urugvaj	377.000
6	Paragvaj	3.513.000	14	Severna Koreja	360.000
7	Kanada	2.998.000	15	Srbija in Črna gora	332.000
8	Bolivija	1.670.000	Svetovna proizvodnja		214.347.289