Sevilla

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Sevilja)
Skoči na: navigacija, iskanje
Sevilja
Sevilla

Zastava

Grb
Geslo: NO8DO (Sevilla me ni zapustila)
Sevilla se nahaja v državi Španija
Sevilja
Geografski položaj v Španiji
Koordinati: 37°22′38″N 5°59′13″W / 37.37722°N 5.98694°W / 37.37722; -5.98694Koordinati: 37°22′38″N 5°59′13″W / 37.37722°N 5.98694°W / 37.37722; -5.98694
Država Zastava Španije Španija
Pokrajina Andaluzija
Provinca Sevilla
Upravljanje
 • župan Juan Ignacio Zoido Álvarez
Površina
 • Mesto 140 km2
Nadmorska višina 7 m
Prebivalstvo (2011)INE
 • Mesto 703.021
 • Rang 4.-to
 • Gostota 5.002,93 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 1.212.045
Demonim sevillano (m), sevillana (ž)
hispalense
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštne številke 41001 - 41080
Spletna stran www.sevilla.org

Sevilla ali Sevilja (špansko Sevilla) je kulturno in finančno središče južne Španije. Sevilla je glavno mesto pokrajine Andaluzije in hkrati četrto največje metropolitansko območje v Španiji. Nahaja se na planoti reke Guadalquivir in ima povprečno nadmorsko višino 7m. Prebivalci mesta se imenujejo Sevillanos (ženska oblika imena: Sevillanas) ali hispalenses po Rimskem poimenovanju mesta, Hispalis.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodnje dobe[uredi | uredi kodo]

Sevilla je stara več kot 2000 let. Skozi zgodovino so mnoge civilizacije pustile svoj pečat v mestu in to je pripomoglo k temu da ima mesto še poseben čar. Sevilla ima zelo dobro ohranjen zgodovinski center. Čeprav ima močan srednjeveški, renesančni in baročni pridih, se v mestu še najbolj čuti pridih arabske kulture.

V mitologije se smatra, da je bil ustanovitelj mesta Herkul. V Rimskem času je bilo mesto znano kot Hispalis. V bližini Seville je zelo dobro ohranjeno mesto Italica (Santipoce), ki nam lahko da dobro predstavo o tem kako naj bi izgledal hispalis v Rimskem obdobju. Pomembni ostanki so tudi v bližnjem mestu Carmona. Obzdije okoli mesta je bilo prvotno postavljeno v času Julija Cezarja, vendar je današnji potek in izgled obzidja delo Mavrov.

V 5. in 6. stoletju, so večkrat uspešno osvojili rimski provinci Hispanio in Baetico Vandali in Vizigoti.

Doba Mavrov[uredi | uredi kodo]

Mavri so zasedli Sevillo med osvojitvijo Hispalisa leta 712. Sevilla je bila glavno mesto Umjadskega kalifata, dinastije Almoravid in dinastije Almohad od 8. do 13. stoletja. Leta 1248 je vojska kralja Fernanda III Kastiljskega, zmagala in zasedla Sevillo.

Mavrski urbani vpliv se je nadaljeval in je prisoten še danes v sodobni Sevilli, zapuščina za katero so hvaležni tako učenjaki kot popotniki. Vendar pa večina stavb z mavrskim stilom spada pod Mudéjar stil, razvit pod krščansko vladavino. Vendar pa so ostali nekateri originalni elementi pri javnih zgradbah, urbane strukture v zgodovinski četrti, večji del mestnega obzidja prav tako pa deli mestne palače (Reales Alcázar) in katedrale (Zvonik katedrale Giralda). Zvonik je bil predelan iz minareta velike mošeje. Alcázar in katedrala sta oba vpisana v UNESCO-ovo svetovno dediščino.

Kastiljska vladavina[uredi | uredi kodo]

Mesto se je še naprej razvijalo tudi po osvojitvi Fernanda III Kastiljskega leta 1248. Med javnimi stavbami, ki so jih zgradili, so bile mnoge cerkve (mnogo izmed njih jih je bilo v Mudéjar stilu), Seviljska katedrala, zgrajebna v gotskem slogu v 15. stoletju. Mavrska palače je postala Kastiljska kraljeva rezidenca in med vladavino Pedra I, so zgradili novo palačo Alcázar (zgornja nadstropja še danes uporablja kraljeva družina kot uradno rezidenco v Sevilli).

Zlata doba[uredi | uredi kodo]

Po Kolumbovem odkritju "novega sveta" leta 1492 in trgovanju za Kastiljsko krono je mesto ogromno profitiralo, saj je moral ves tovor, ki je prišel iz "novega sveta" skozi Casa de Contratacion preden je bil lahko razvožen po vse Španiji. Tako se je začela "Zlata doba razvoja" v Sevilli, saj je bila edino pristanišče, ki je dobilo kraljevi monopol za trgovanje z rastočimi španskimi kolonijami v Ameriki. Ker so lahko le ladije, ki so izplule in priplule v Sevillo, trgovale z kolonijami v Ameriki, so morali trgovci iz Evrope in drugih trgovskih središč pridi v Sevillo, da so lahko kupilo izdelke iz "novega sveta". Število prebivalcev se je povečalo na skoraj miljon ljudi v prvih sto letih po odkritju Amerike.

V poznem 16. stoletju je bil monopol prelomljen, saj je mesto Cadiz tudi dobilo dovoljenje za trgovanje z "novim svetom". Velika kuga Seville je leta 1649 zreducirala število prebivalcev za skoraj polovico in Sevilla si ni opomogla vse do zgodnjega 19. stoletja. V 18. stoletju je mednarodna pomembnost Seville upadala zaradi zamuljevanja reke Guadalquivir, kar je pomenilo da se ni dalo več pluti po reki navzgor in mesto je šlo v počasni ekonomski zaton.

19. in 20. stoletje[uredi | uredi kodo]

Razvoj Seville v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, je bil zaznamovan z narastom prebivalstva in povečano industrializacijo, v nasprotju z ostalim delom Andaluzije. Sevilla je zelo zgodaj podlegla v začetku Španske državljanske vojne leta 1936. General Queipo de Llano je vodil udar znotraj mesta in tako hitro zavzel center mesta. Radio Sevilla je nasprotoval temu in pozval okoliške kmete v bran mestu medtem ko so delavske skupina postavile barikade po mestu. De Llano je osvojil radio Sevilla in ga uporabil za širjenje propagande Generala Franca.

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Katedrala sv. Marije je bila zgrajena v letih od 1401 do 1519 po osvojitvi Seville, na mestu nekdanje mošeje. Je ena največjih srednjeveških gotskih katedral, tako po površini kot po prostornini. Ima največjo cerkveno ladjo v Španiji, ki je bogato okrašena z veliko količino zlata. V katedrali so obdržali in uporabili nekatere stebre in druge elemente iz mošeje, od katerih je najbolj znana Giralda, originalno minaret, in sedaj zvonik. Na vrhu zvonika je kip, znan kot El Giraldillo, ki predstavlja vero. V notranjosti stolpa so naredili rampe namesto stopnic, tako da so omogoili dostop na vrh s konji.
  • Alcázar (kraljeva palača), ki je nasproti katedrale je bil narejen na mestu mavrske palače. Gradnja se je začela leta 1181 in se je nadaljevala več kot 500 let. Narejena je v večini v Mudéjar stilu in pa v renesančnem stilu. Vrtovi so mešanica mavrske, renesančne in angleške tradicije.
  • Torre del Oro (zlati stolp) je bil zgrajen v dinastiji Almohad in je bil namenjen kot opazovalni stolp in obrmba na reki. Veriga je bila napeta preko reke, da je preprečila ladijam vstop v rečno pristanišče.
  • Plaza de España v parku Maria Luisa (Parque de Maria Luisa), je bila zgrajena za leta 1928 za Exposición Ibero-Americana leta 1929. Njen arhitekt je Aníbal González.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]