Renesansa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Renesánsa (iz francoščine, renaissance, »ponovno rojstvo«) je bilo pomembno kulturno gibanje, ki je v povojih sodobne evropske zgodovine postavilo temelje znanstveni revoluciji in preobrazilo umetnost. Označuje prehod med koncem srednjega veka in začetkom novega veka. Njen začetek povezujejo z umetniškimi deli Francesca Petrarce in Danteja Alighierija. Običajno štejejo, da se je renesansa začela v 14. stoletju v Firencah, od koder pa se je razširila v Francijo, ko je francoski kralj Franc I. zavojeval Italijo in so se v Francijo preselili Leonardo Da Vinci, Andrea del Sarto in drugi . Postopoma se renesansa širi in osvoji celotno severno Evropo v 16. stoletju, kjer povzroči protestantsko reformacijo.
To obdobje zaznamuje tudi prehod iz blagovnega k denarnemu gospodarstvu in prehod iz fevdalne družbene ureditve v kapitalistično. Dve najbolj splošni značilnosti renesančne miselnosti sta individualizem in naturalizem. Zaradi podobnosti med renesančno in antično ideologijo v tem obdobju močno naraste zanimanje za antično kulturo starih Grkov in Rimljanov; to duhovno gibanje imenujemo humanizem. Med humanistične mislece med drugim spadajo Erazem Rotterdamski, Niccolo Machiavelli, Thomas More, Giordano Bruno, Francis Bacon.
Izraz renesansa se (predvsem v zgodovini umetnosti) uporablja za tri ločene pojme:
V likovni umetnosti italijansko renesančno obdobje delimo na:
- quattrocento, zgodnja renesansa
- cinquecento, visoka renesansa
- manierizem (vodi v barok)
[uredi] Osebe, ki so zaznamovale renesanso
- Dante Alighieri
- Giovanni Boccaccio
- Michelangelo Buonarotti
- Nikolaj Kopernik
- Raffaello Santi
- Leonardo da Vinci
- Michel de Montaigne
- Christine de Pizan
- Niccolo Machiavelli
- Nikolaj Kuzanski
- Francesco Petrarca
- William Shakespeare
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Spletne strani WSU o renesansi. (v angleščini)
- Mini leksikon o renesansi. (v italijanščini)
 |
Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
