Renesansa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Renesánsa (iz francoščine, renaissance, »ponovno rojstvo«) je bilo pomembno kulturno gibanje, ki je v povojih sodobne evropske zgodovine postavilo temelje znanstveni revoluciji in preobrazilo umetnost. Označuje prehod med koncem srednjega veka in začetkom novega veka. Njen začetek povezujejo z umetniškimi deli Francesca Petrarce in Danteja Alighierija. Običajno štejejo, da se je renesansa začela v 14. stoletju v Firencah, od koder pa se je razširila v Francijo, ko je francoski kralj Franc I. zavojeval Italijo in so se v Francijo preselili Leonardo Da Vinci, Andrea del Sarto in drugi. Postopoma se renesansa širila in osvojila celotno severno Evropo v 16. stoletju, kjer je povzročila protestantsko reformacijo.

Vsebina

Resensansa in humanizem [uredi]

To obdobje zaznamuje tudi prehod iz blagovnega k denarnemu gospodarstvu in prehod iz fevdalne družbene ureditve v kapitalistično. Dve najbolj splošni značilnosti renesančne miselnosti sta individualizem in naturalizem. Zaradi podobnosti med renesančno in antično ideologijo v tem obdobju močno naraste zanimanje za antično kulturo starih Grkov in Rimljanov; to duhovno gibanje imenujemo humanizem. Med humanistične mislece med drugim spadajo Erazem Rotterdamski, Niccolo Machiavelli, Thomas More, Giordano Bruno, Francis Bacon, Ulrich Hutten.

Izraz renesansa se (predvsem v zgodovini umetnosti) uporablja za tri ločene pojme:

V likovni umetnosti italijansko renesančno obdobje delimo na:

  1. quattrocento, zgodnjo renesanso,
  2. cinquecento, visoko renesanso,
  3. manierizem[1] (vodi v barok).

Književnost [uredi]

Glavni članek: Renesančna književnost.

Renesančna književnost se je razvila v 14. stoletju v Italiji s Petrarko in se od tam razširila po vsej Evropi. Renesančna književnost poudarja človekov razum, značilno pa je tudi občudovanje narave in uživanje v čutnosti.

Osebe, ki so zaznamovale renesanso [uredi]


Opombe [uredi]

  1. ^ Manierizem je dobil ime po italijanskem pesniku Giambattisti Marinu.

Glej tudi [uredi]

Zunanje povezave [uredi]