Amerigo Vespucci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Amerigo Vespucci

Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartografer, *9. marec 1454, Firence, Italija, †22. februar 1512, Sevilla, Španija.

Bil je prvi človek po Krištofu Kolumbu, ki je dokazal, da je novi svet, ki ga je Kolumb odkril leta 1492 četrti kontinent, in ne Azija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Amerigo Vespucci se je rodil 9. marca 1454, v Firencah,v Italiji. Živel je v ugledni a obubožani družini. Svoje znanje je prejel od svojega strica Giorgia Antonia Vespuccija, dominikanskega meniha, prijatelja in kolega Savonarola. Najprej je kot bančnik služil denarno in gospodarsko bogati družini z imenom Medici. Leta 1490 je zapustil Firence in se preselil v špansko Sevillo, kjer je okoli leta 1493 srečal in spoznal Kolumba, ter se leta 1497 odpravil na prvo potovanje, ki ga je plačala španska vlada z navodilom raziskovanja novih celin in sicer kot navigator na jadrnici. Iz Seville se je preselil Lizbono. Omeniti je še potrebno, da je že leta 1496 bil odgovoren za opremljanje španske flote njihove mornarice. Amerigo je jadral iz Španije proti zahodu v ekspediciji, ki je raziskovala sosedstvo rta Paria (severni del Južne Amerike) in označil nekaj sto kilometrsko območje obale in odplul vse do Trinidada in ustja reke Orinoko. Vrnil se je junija 1500.Odkril je območje okrog Maracaibskega jezera, ki ga je zaradi kolib, ki so stale na kolih poimenoval kar Venezuela (Male Benetke). Že naslednjega leta v maju pa je stopil v službo na jadrnico Emanuel of Portugal, kjer se je udeležil ekspedicije, ki je obiskala obalo Brazilije. Maja 1503 je poveljeval eskadronu karavel, ki je raziskovala Malako, vendar z delom odprave, ki je potem odplula v Brazilijo, kjer je raziskal Baía de Todos os Santos, (Zaliv vseh svetih). Tukaj je ostal približno dva meseca, nakar je vodil 260 zaveznikov na jug, kjer so v bližini Rta Frio postavili utrdbo. Zaveznike je pustil tam in se vrnil v Lizbono junija 1504.V začetku leta 1505 je prejel od kralja Ferdinanda pismo v katerem ga je priznal za državljana Španije. 22. marca 1508 pa ga je kralj postavil za kapetana majorja kraljevske mornarice. Dobil je tudi svoje mesto na dvoru in pisarno, ki jo je uporabljal potem do svoje smrti. Njegova glavna naloga je bila priprava generalnega opisa obal in ocenitev stroškov novih odprav in ekspedicij. Za potovanja je pripravil vso potrebno dokumentacijo, vključno z načrti do tedaj poznanih obal, opozoril in navodil. Skratka, delal je tako imenovane »navtične pilote«.

Spor okoli prevzema primata kdo je prvi raziskal Ameriko in s tem imena Amerike je buril dolga stoletja duhove raziskovalcev. Iz vseh ohranjenih zapisov je znano vendar ne dokazano, da je Amerigo Vespucci odkril Južno Ameriko.

Poleg njegovih raziskovanj južnoameriške celine so pomembni tudi njegovi potopisi, ki so pod naslovom Terra nova (Novi svet) izšli leta 1504 v lorenskem mestu Saint-Die`. V njih je Vespucci predstavil svojo trditev, da so novo odkrite dežele na zahodu samostojna celina in niso del azijske celine. Prav tako je zagovarjal dejstvo, da morajo biti le te dežele med seboj povezane. Njegovo trditev o tem, da so novo odkrite dežele samostojna celina, je med leti 1519 in 1521 potrdil Španec Magellan, ki je preplul morski preliv med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo ter priplul v Tihi ocean.

Leta 1507 je izšel zemljevid tedanjega sveta, ki sta ga izdelala Martin Waldsemüller in Mathias Ringmann, pod naslovom Universalis cosmographia. V njem je Novi svet prvič poimenovan po Amerigu Vespucciju kot Amerika. Amerigo Vespucci je umrl 2. februarja 1512 v Sevilli.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]