Potres
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Potres je stikanje litosferskih plišč. Močnejši potres lahko povzroči rušenje zgradb in neposredno tudi smrt ljudi, zato potres po navadi pojmujemo kot naravno katastrofo. Nastane lahko iz več razlogov. Močnejši potresi so večinoma tektonskega izvora in nastajajo kot posledica nenadnih lomov v zemeljski skorji, ki jih povzroča premikanje litosferskih plošč. Drugi pogostejši naravni vzroki potresov so vulkanska dejavnost in plazovi. Umetni potres povzroči podtalna jedrska eksplozija.
Jakost potresa lahko označimo z njegovo magnitudo ki meri količino energije, ki se je sprostila pri lomu ali eksploziji. Drugače lahko jakost potresa ocenimo na podlagi učinkov na okolje, npr. z Evropsko makroseizmično lestvico (12 stopenj, meri učinke - na stavbah, v naravi, ...). Magnitude in intenzitete ne gre zamenjevati, saj sta dve bistveno različni oceni jakosti potresa.
Točko v zemeljski skorji kjer se lom prične imenujemo žarišče potresa ali Hipocenter. Epicenter je točka na zemeljski površini vertikalno nad hipocentrom. Žarišče potresov tektonskega izvora je po navadi v zgornjih plasteh zemeljske skorje ( približno do globine 15 km), v nekaterih posebnih primerih pa lahko doseže globino največ do približno 700 km.
S potresi se ukvarja seizmologija. Naravnih potresov v nasprotju z ognjeniškimi izbruhi ni mogoče napovedati.
Vsebina |
[uredi] Kaj je potres?
Potresi so posledica elastičnosti kamnin, ki sestavljajo naš planet. Nenadni premik nekje v notranjosti Zemlje ali na njeni površini vzbudi elastične valove, ki se širijo iz žarišča in ki v slučaju močnejšega tektonskega potresa lahko povzročijo občutljivo tresenje tal na oddaljenosti tudi več sto kilometrov.
[uredi] Nastanek potresa
Izviri seizmične energije so posledica tektonskih napetosti, ki premagujejo trenja na prelomnih površinah, ob katerih med seboj mejijo seizmogena območja. Potres nastane v trenutku, ko se v žarišču ali hipocentru del potencialne energije elastičnih napetosti spremeni v kinetično energijo elastičnih nihajev. To nihanje se širi v obliki primarnih (longitudinalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo prostornine in sekundarnih (transverzalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo oblike ter polariziranih elastičnih valov ob diskontinuitetah. Valovi se po fizikalnih zakonih odbijajo (reflektirajo), lomijo (reflektirajo), uklanjajo (difraktirajo) in intrefektirajo med seboj. V Zemlji se gibljejo kot prostorski valovi in po Zemljini površini kot površinski valovi. Potresni valovi se začno širiti z majhnega prostora (volumna), v katerem se v zelo kratkem času sprosti ogromna energija. Ta prostor se največkrat poistoveti s »točko« - to je tista točka, ob kateri je prišlo do primarnega loma kamnin. Rušenje ob prelomu se nato širi od te začetne točke naprej s prelomno hitrostjo, ki je približno enaka hitrosti transverzalnih valov. Toda vsaka točka preloma je izvor vseh treh vrst prostorskih oziroma površinskih valov.
[uredi] Vrste potresov
Večina potresov (90 %) je tektonskega izvora in nastane ob aktivnih tektonskih prelomih. Druge vrste potresov so še:
- vulkanski potresi, ki nastanejo ob izbruhu vulkana
- udorni potresi ob udorih v podzemnih votlinah
- umetni potresi, ki nastanejo ob eksplozijah
[uredi] Magnituda potresa
Magnitudo potresa izračunamo na podlagi seizmoloških meritev, podrobneje na podlagi amplitude seizmogramov. Ljudje po navadi zaznamo potres z magnitudo vsaj 3.0, škodo pa povzročajo potresi z magnitudo vsaj 5.0. Najmočnejši dosedaj registriran potres je prizadel Čile leta 1960 z magnitudo 9.5, potresu je sledil cunami, kateri je opustošil velik del Čilske obale in povzročil ogromno materialno škodo obalnim mestom in pristaniščem.
[uredi] Napovedovanje potresov
Z današnjim znanjem potresov še ni možno napovedovati, še posebej pa ni mogoče napovedati točnega datuma, ure in lokacije nastanka potresa. Napovedovanje potresov tudi ni smotrno, saj bi ob napovedi lahko prišlo do panike med ljudmi, ki bi povzročila večjo škodo kot pa sam potres. Najboljša zaščita pred potresom je potresno varna gradnja objektov.
Šibkejši potres ne napoveduje močnejšega. Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov, od katerih noben ni bil prehodnik močnejšega potresa. Čeprav je šibak potres lahko predhodnik močnejšega potresa, sam nastanek šibkega potresa še ne napoveduje močnejšega. Kljub relativno velikemu številu šibkih potresov na območju Slovenije je bilo samo nekaj močnejših potresov v zadnjih sto letih, ki so povzročili gmotno škodo.
[uredi] Pogostost potresov
Potresi neprestano nastajajo na celotni Zemeljski krogli, bolj pogostoma na robovih tektonskih plošč. Vsak dan se zgodi na Zemlji okrog 1000 šibkih potresov, torej vsakih 87 sekund eden. Pogostost potresov v odvisnosti od magnitude podaja Gutenberg-Richterjev zakon, ki predvideva, da je logaritem števila potresov obratno sorazmeren z magnitudo. Tako imamo v povprečju en potres magnitude 5 vsakih 10 potresov magnitude 4 in vsakih 100 potresov magnitude 3.
[uredi] Nastajanje potresov v Sloveniji
Globine potresnih žarišč na območju Slovenije so omejene z debelino skorje, saj so globoka žarišča zelo redka. Večina žarišč nastane v globinah med 5 in 15 km. Šibki potresi (M3) nastajajo predvsem v globini od 0 do 10 km. Žarišča močnejših potresov (M5) pa nastajajo v globini med 10 in 15 km.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
