Švica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Schweizerische Eidgenossenschaft (v nemščini)
Confédération suisse (v francoščini)
Confederazione Svizzera (v italijanščini)
Confederaziun svizra (v retoromanščini)
Confœderatio Helvetica (CH) (v latinščini)
Švicarska konfederacija
Zastava Švice Grb  Švice
Geslo(neuradno) »Unus pro omnibus, omnes pro uno« (latinsko)
Eden za vse, vsi za enega
nemško Einer für alle, alle für einen
francosko Un pour tous, tous pour un
italijansko Uno per tutti, tutti per uno
retoromansko In per tuts, tuts per in
Himna: »Švicarski psalm«
Lega Švice
Lega Švice (temno zeleno) v Evropi (temno sivo)
Glavno mesto Bern[op. 1]
46°57′N, 7°27′E
Največje mesto Zürich
Uradni jeziki nemščina, francoščina,
italijanščina,
retoromanščina[1]
Demonim Švicar
Upravljanje Federativna država s parlamentarnim sistemom in neposredno demokracijo
 -  Zvezni svet Moritz Leuenberger (VP 10)
Micheline Calmy-Rey
Hans-Rudolf Merz
Doris Leuthard (Pres. 10)
Eveline Widmer-Schlumpf
Ueli Maurer
Didier Burkhalter
 -  Zvezni kancler Corina Casanova
Neodvisnost
 -  Ustanovitev: 1. avgust 1291[op. 2] 
 -  de facto: 22. september 1499 
 -  Priznana: 24. oktober 1648 
 -  Obnovljena: 7. avgust 1815 
 -  Ustanovitev federacije: 12. september 1848 
Površina
 -  skupaj: 41,284 km² (136.
 -  voda (%): 4,2
Prebivalstvo
 -  ocena 2009: 7.782.900[2] (94.)
 -  štetje 2007: 7.593.500 
 -  gostota: 188/km² (65.)
BDP (PKM) ocena 2008
 -  skupaj: 315,768 milijarde USD[3] (38.)
 -  na prebivalca: 43.195 USD[3] (7.)
BDP (nominalno) ocena 2008
 -  skupaj: 500,260 milijarde USD[3] (21.)
 -  na prebivalca: 68.433 USD[3] (4.)
Gini (2000) 33,7 (srednji
HDI (2007) Rast 0,960[1] (zelo visok/span>) (9.)
Valuta švicarski frank (CHF)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .ch
Klicna koda ++41

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi. Njene sosede so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Lihtenštajn. Država ima močno tradicijo politične in vojaške nevtralnosti, vendar tudi tradicijo mednarodnega sodelovanja, saj je v njej sedež številnih mednarodnih organizacij. Uradno ime Švice je Confoederatio Helvetica (CH; latinsko Švicarska konfederacija), kar je prevedeno v vse štiri švicarske uradne jezike.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Švice.

Leta 1291 so predstavniki treh kantonov, Urija, Schwyza in Unterwaldna podpisali pogodbo o večnem zavezništvu, s katerim so se povezali v boju proti tuji nadvladi Habsburžanov, ki so tedaj zastopali Sveto rimsko cesarstvo. V bitki pri Morgartnu so Švicarji leta 1315 porazili habsburško vojsko in si s tem zagotovili relativno neodvisnost kot Švicarska konfederacija.

Švicarska državljanska vojna, ki se je začela leta 1531, je bila posledica delnega uspeha reformacije v različnih kantonih. Razrešili so jo s politično rešitvijo, ki je dajala kantonom relativno neodvisnost v notranjih zadevah in preprečevala vmešavanje v zadeve drugih kantonov.

Z Vestfalsko pogodbo so leta 1648 evropske države priznale neodvisnost Švice od Svetega rimskega cesarstva in njeno nevtralnost. Leta 1798 je Švico zasedla francoska revolucionarna vojska. Dunajski kongres je leta 1815 ponovno vzpostavil neodvisnost Švice, evropske sile pa so se zavezale k permanentnemu spoštovanju švicarske nevtralnosti.

Švica je sprejela zvezno ustavo leta 1848, jo obširno dopolnila leta 1874 in zvezni upravi podredila skrb za obrambo, trgovino in javno pravo. Od tedaj je zgodovino Švice zaznamoval kontinuiran politični, gospodarski in socialni napredek.

Švica je znana po svoji zgodovinski nevtralnosti in ni sodelovala ne v prvi ne v drugi svetovni vojni. Leta 2002 so se prebivalci Švice na referendumu odločili za vstop v OZN.

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Švicarski kantoni.

Švica je konfederacija 26 kantonov:

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ De jure »zvezno mesto«; de facto prestolnica. Zaradi zgodovinsko občutljivega statusa federacije švicarska zakonodaja ne opredeljuje prestolnice; nekatere državne ustanove (npr. sodišča) imajo sedeže v drugih mestih.
  2. ^ Tradicionalni datum. Zvezna ustava omenja samo »zgodnji avgust« in sporazum je podaljšanje starega, katerega izvirnik je izgubljen.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Federativna ustava, člen 4, »Nacionalni jeziki«; Zvezna ustava, člen 70, »Jeziki«, 1. odstavek: Uradni jeziki konfederacije so nemščina, francoščina in italijanščina. Retoromanščina naj bo uraden jezik za sporazumevanje z govorci retoromanščine.
  2. ^ "Population size and population composition". Švicarski zvezni statistični urad, Neuchâtel. 2009. Pridobljeno dne 27.8.2009. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 "Switzerland". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Švica 46°48′04″N, 8°13′36″E