Ledenik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Članek ima pomanjkljiv slog. Razlogi: spremeniti iz seznama v prozo. Pri urejanju upoštevajte pravila slogovnega priročnika. |
Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Vsebina |
[uredi] Nastanek ledenika
- Ledeniki
Ledeniki so ledene 'gmote', ki nastanejo zaradi prenizkih temperaturah, da bi ves sneg skopnel. Nastanek ledenika pogojuje tudi snežna meja. Sedaj se ledeniki topijo, saj je podnebje prevroče, da bi zdržali na naši 'ugodni' temperaturi. Ledeniki nastanejo iz sladke vode, morski pa nastanejo, jasno, iz slane.Leta 1850 je led prekrival skoraj 4.474 kvadratnih kilometrov Alp, do leta 2000 pa se je površina ledenikov zmanjšala na 2.272 kvadratnih kilometrov. Ker se povprečna temperatura Zemlje dviga, se dviga tudi minimalna temperatura, pri kateri nastajajo ledeniki. Geologi in geografi že dolgo zbirajo natančne podatke o stanju ledenikov. Že trideset let lahko spremljamo ledenike tudi z različnimi sodobnimi geodetskimi metodami in metodami daljinskega zaznavanja. Dandanes vse večje grenlandske, antarktične in norveške ledenike satelitsko snemajo z veliko prostorsko ločljivostjo. V zadnjem desetletju ledenike snemajo še s posebnimi radarji na satelitih. Za manjše in srednje velike ledenike zadostuje laserski bralnik (čitalec) na letalu. Z letalskim laserskim višinomerstvom ter aerofotogrametrijo so posneti na primer švicarski in avstrijski ledeniki. Poceni metoda za popis ledenikov je običajna fotogrametrija (fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na podlagi dobljenih posnetkov). In prav ti podatki dajo slutiti, da se večina 160.000 ledenikov na Zemlji zaradi otoplitev počasi krči in tanjša. Še več - stopnja tajanja se je dramatično povečala v najtoplejšem desetletju med letoma 1990 in 2000. Za manjše dolinske ledenike je usodno povišanje povprečne globalne temperature na zemeljskem površju, ki se je v 20. stoletju dvignila za okrog 0, 6 °C. Zadnje desetletje je bilo v globalnem merilu najtoplejše, ob tem pa je bil ta porast na severni polobli v 20. stoletju najverjetneje največji v enem stoletju v zadnjih tisoč letih. Satelitski podatki kažejo, da se je obseg zasneženih površin od leta 1960 zmanjšal za 10 %. Tudi v Sloveniji se je povprečna letna temperatura zraka (v obdobju 1951 do 2000) povečala za 1 °C. Na primer na Kredarici (2514 m), kjer so se opazovanja začela šele leta 1954, je povprečna letna temperatura zraka narasla za 1,2 °C. Zlasti izrazito se je temperatura zraka dvignila po letu 1980, leto 2000 pa je bilo v Sloveniji najtoplejše leto, odkar je organizirana mreža meteoroloških merjenj.
Po nekaterih napovedih naj bi se do konca stoletja povprečna poletna temperatura dvignila za tri stopinje Celzija, ledeniki v Alpah pa naj bi posledično izgubili kar 75 odstotkov svoje površine. Znanstveniki opozarjajo, da tudi če bi se klimatsko segrevanje ustavilo, bi se topljenje ledenikov nadaljevalo, to pa pomeni tudi resne posledice predvsem za prebivalce na območju Alp, kjer so mogoče tudi velike poplave. Zrnata struktura v ledu omogoča premikanje ledenika zaradi gravitacije
[uredi] Razdelitev ledenika
- Zgornji del
- nastajanje ledu (zaradi nizke temperature se led ne tali)
- Spodnji del
- taljenje ledu (višja temperatura)
- Ledenik je ustaljen, če je nastajanje ledu v zgornjem delu ledenika v ravnotežju s taljenjem v spodnjem delu. Pravimo, da jezik ledenika miruje.
[uredi] Tipi ledenikov
[uredi] Kopni ledeniki
[uredi] Gorski ledeniki
- Alpski tip ledenika
- Krniški ledenik
- Pobočni ledenik
- Dolinski ledenik
- Turkestanski tip ledenika
- ozki in dolgi ledeniki, napajajo se s plazovi
- Aljaški tip ledenika
- široki ledeniki, ki so neodvisni od reliefa
- Norveški tip ledenika
- led se nabira v fjellih
- Imenujemo jih tudi celinski led.
[uredi] Obrežni ledeniki in morski ledeniki
- Ti ledeniki segajo od obale v morje.
- Nanje vpliva plimovanje, lomljenje
- Morski tokovi odnašajo ledene gore
[uredi] Ledeniki na Slovenskem
- Ledena doba
- Nedavni
- Triglavski ledenik
- Ledenik pod Skuto
- Ledenik Skedenj na severni strani Prisanka
[uredi] Ledeniški pojavi - posledica delovanja ledenika
- morena: robna morena, osrednja morena, talna morena, čelna morena
- balvan, krnica, ledeniški lonec, ledeniška U dolina, ledeniško jezero, obvisela dolina, oraženec
[uredi] Glej tudi
