Ledenik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002

Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Nastanek ledenika[uredi | uredi kodo]

Ledenik Perito Moreno, Argentina.

Ledeniki so ledene 'gmote', ki nastanejo zaradi prenizkih temperaturah, da bi ves sneg skopnel. Nastanek ledenika pogojuje tudi snežna meja. Sedaj se ledeniki talijo, ker je podnebje prevroče, da bi zdržali na naši 'ugodni' temperaturi. Ledeniki nastanejo iz sladke vode, morski pa nastanejo iz slane. Leta 1850 je led prekrival skoraj 4.474 kvadratnih kilometrov Alp, do leta 2000 pa se je površina ledenikov zmanjšala na 2.272 kvadratnih kilometrov. Ker se povprečna temperatura Zemlje dviga, se dviga tudi minimalna temperatura, pri kateri nastajajo ledeniki. Geologi in geografi že dolgo zbirajo natančne podatke o stanju ledenikov. Že trideset let lahko spremljamo ledenike tudi z različnimi sodobnimi geodetskimi metodami in metodami daljinskega zaznavanja. Dandanes vse večje grenlandske, antarktične in norveške ledenike satelitsko snemajo z veliko prostorsko ločljivostjo. V zadnjem desetletju ledenike snemajo še s posebnimi radarji na satelitih. Za manjše in srednje velike ledenike zadostuje laserski bralnik (čitalec) na letalu. Z letalskim laserskim višinomerstvom ter aerofotogrametrijo so posneti na primer švicarski in avstrijski ledeniki. Poceni metoda za popis ledenikov je običajna fotogrametrija (fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na podlagi dobljenih posnetkov). In prav ti podatki dajo slutiti, da se večina 160.000 ledenikov na Zemlji zaradi otoplitev počasi krči in tanjša. Še več - stopnja tajanja se je dramatično povečala v najtoplejšem desetletju med letoma 1990 in 2000. Za manjše dolinske ledenike je usodno povišanje povprečne globalne temperature na zemeljskem površju, ki se je v 20. stoletju dvignila za okrog 0, 6 °C. Zadnje desetletje je bilo v globalnem merilu najtoplejše, ob tem pa je bil ta porast na severni polobli v 20. stoletju najverjetneje največji v enem stoletju v zadnjih tisoč letih. Satelitski podatki kažejo, da se je obseg zasneženih površin od leta 1960 zmanjšal za 10 %. Tudi v Sloveniji se je povprečna letna temperatura zraka (v obdobju 1951 do 2000) povečala za 1 °C. Na primer na Kredarici (2514 m), kjer so se opazovanja začela šele leta 1954, je povprečna letna temperatura zraka narasla za 1,2 °C. Zlasti izrazito se je temperatura zraka dvignila po letu 1980, leto 2000 pa je bilo v Sloveniji najtoplejše leto, odkar je organizirana mreža meteoroloških merjenj.

Po nekaterih napovedih naj bi se do konca stoletja povprečna poletna temperatura dvignila za tri stopinje Celzija, ledeniki v Alpah pa naj bi posledično izgubili kar 75 odstotkov svoje površine. Znanstveniki opozarjajo, da tudi če bi se klimatsko segrevanje ustavilo, bi se tajanje ledenikov nadaljevalo, to pa pomeni tudi resne posledice predvsem za prebivalce na območju Alp, kjer so mogoče tudi velike poplave. Zrnata struktura v ledu omogoča premikanje ledenika zaradi gravitacije

Ledenik Veliki Aletsch, najdaljši evropski ledenik

Razdelitev ledenika[uredi | uredi kodo]

  • Zgornji del
    nastajanje ledu (zaradi nizke temperature se led ne tali)
  • Spodnji del
    taljenje ledu (višja temperatura)
    Ledenik je ustaljen, če je nastajanje ledu v zgornjem delu ledenika v ravnotežju s taljenjem v spodnjem delu. Pravimo, da jezik ledenika miruje.
Kotel - dno nekdanjega ledenika, stanje: september 2002

Tipi ledenikov[uredi | uredi kodo]

Kopni ledeniki[uredi | uredi kodo]

Gorski ledeniki[uredi | uredi kodo]

  • Alpski tip ledenika
    Krniški ledenik
    Pobočni ledenik
    Dolinski ledenik
Največji evropski ledenik Jostedalsbreen, Norveška
  • Turkestanski tip ledenika
    ozki in dolgi ledeniki, napajajo se s plazovi
  • Aljaški tip ledenika
    široki ledeniki, ki so neodvisni od reliefa
  • Norveški tip ledenika
    led se nabira v fjellih
    Imenujemo jih tudi celinski led.

Obrežni ledeniki in morski ledeniki[uredi | uredi kodo]

  • Ti ledeniki segajo od obale v morje.
    Nanje vpliva plimovanje, lomljenje
    Morski tokovi odnašajo ledene gore

Ledeniki na Slovenskem[uredi | uredi kodo]

Ledeniški pojavi - posledica delovanja ledenika[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]