Ledena doba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Triperiodni sistem
Holo-
cen
Zgodovinske dobe
Latenska doba   Proto-
zgodovina
Halštatska doba
Železna doba
  Starejša  
Srednja
Mlajša
Bronasta doba
Neolitik Bakrena doba  
Starejši Pra-
zgodovina
Srednji
Mlajši
Mezolitik
Epipaleo- litik
Starejši
Srednji
Mlajši
Pleis-
tocen
Paleolitik Starejši
Srednji
Mlajši
Kamena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

V geološki zgodovini Zemlje je bilo več nihanj temperature. Najstarejša dobro dokumentirana poledenitev je huronska poledenitev, ki se je zgodila pred 2,1 milijarde let. Največja poledenitev v pretekli milijardi let se je zgodila pred 850 do 630 milijoni let (obdobje kriogen). Ledeni oklep je takrat segal do ekvatorja, Zemlja je bila kot ledena kepa.

Ocena nihanja temperature v preteklih 5,5 milijonih let, na osnovi geoloških študij usedlin.
Ledene površine na Antarktiki.
Spremembe temperature, CO2, in vsebnosti prahu v zraku v zadnjih 400.000 letih, po podatkih in tolmačenju vzorcev letu pri antarktični postaji Vostok. (Pozor: čas teče proti levi!)

V zadnjih petih milijonih let je bila temperatura najprej nekaj nad sedanjo temperaturo (do 2 °C, glej sliko), v zadnjih dveh milijonih let pa se v povprečju znižuje, s tem, da so nihanja razmeroma večja.

V zadnjem milijonu let so si nihaji temperature sledili s periodo okoli 100.000 let. Nihaji so žagasti s tem, da temperatura večinoma pod sedanjo ravnijo (do 8 °C), občasno pa hitro naraste do sedanje temperature. Nahajamo se v obdobju med ledenimi dobami.

Nihanje vsebnosti CO2 se skladajo z nihanji temperature. Možno je, da je človekova dejavnost s povečanjem emisij toplogrednih plinov, ki so se začeli že pred industrijsko dobo (množično gojenje riža) že vplivala na spremembo podnebja tako, da se ohladitev zamika. Tretji graf na sliki kaže povečano vsebnost prahu v zraku, kar je lahko posledica mrzlega, suhega podnebja.

V pogovornem smislu se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na severnoameriški in evrazijski celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti.

Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu. Led je segal daleč na jug, kjer sta danes npr.London in Berlin, pri nas pa je takrat bohinjski ledenik obstal pred današnjo Radovljico.

Na temperaturo na Zemlji vpliva mnogo procesov. Nekateri vplivi so znani, lahko je pa tudi več neznanih vplivov. Dogajanja ne moremo podvojiti z laboratorijskim poskusom, zato je napovedovanje prihodnjega gibanja temperature negotovo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]