Toplogredni plin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Letalsko onesnaževanje. Pri zgorevanju kerozina nastajajo veliki izpusti CO2.

Toplogredni plini ali plini tople grede so plini, ki povzročajo učinek tople grede v Zemljinem ozračju. Nekateri tudi uničujejo ozonski plašč in s tem povzročajo ozonsko luknjo, vendar pojava nista neposredno povezana.

Toplogredni plin je plin v atmosferi, ki Sončevemu kratkovalovnemu sevanju večinoma dopušča vstop v ozračje, vendar vpije del izhajajočega dolgovalovnega sevanja in tako segreva zrak. Zmerna količina toplogrednih plinov v ozračju je dobrodejna, saj bi bila brez njih temperatura na površju le okoli -18 ˚C, namesto sedanjih +15 ˚C povprečne temperature.

Če se v ozračje izpušča preveč toplogrednih plinov, se povprečna temperatura planeta postopoma viša in pojavljajo se podnebne spremembe. Od začetka industrijske revolucije se je zaradi kurjenja fosilnih goriv koncentracija ogljikovega dioksida povišala iz 280 na 390 ppm (parts per million- delcev na milijon).

Najpogostejši toplogredni plini so vodna para, ogljikov dioksid, metan, dušikov oksid in ozon.

Seznam najpogostejših toplogrednih plinov[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • GORE Al. Neprijetna resnica. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2007.